Še en udarec po centralni banki

Prvič v 111-letni zgodovini centralne banke je ameriški predsednik odpustil članico sveta guvernerjev. Lisa Cook, ki jo je imenoval prejšnji demokratski predsednik Joe Biden, naj bi med pridobivanjem bančnih kreditov dve nepremičnini označila za primarni. S tem naj bi dobila cenejše obresti, v organizaciji, ki te določa in tudi sicer uravnava finančne trge, pa po prepričanju republikanskega prvaka ni prostora za goljufije.

Trump se je pri odločitvi skliceval na zakon o ustanovitvi centralne banke Fed in na drugi člen ustave, ki mu daje izvršno oblast. Navedel je kriminalno prijavo direktorja zvezne agencije za stanovanjsko financiranje Billa Pulteja, ki je Lisi Cook očital, da je med najemanjem kreditov za stalno prebivališče označila tako nepremičnino v Michiganu kot v Georgii ter s tem pridobila cenejše financiranje. Prva temnopolta članica sveta guvernerjev ameriške centralne banke oporeka predsednikovi pristojnosti in zatrjuje, da bo ostala na položaju.

Ameriški predsednik Donald Trump. Foto Mandel Ngan/Afp

O aferi bodo morda odločala sodišča, demokrati pa bi se morali izogibati vseh zank za morebitno oborožitvijo pravosodja proti njim že zato, ker so sami tako močno žugali z njim. Newyorško prizivno sodišče je nedavno zavrglo polmilijardno tožbo tamkajšnje pravosodne ministrice Letitie James proti Trumpovi organizaciji. Zdaj republikansko pravosodno ministrstvo preiskuje tudi njeno najemanje kreditov za nepremičnine, laganja o primarnem bivališču obtožujejo kalifornijskega senatorja Adama Schiffa. Eden od najbolj zagretih nasprotnikov sedanjega republikanskega predsednika je v prvem mandatu spodbudil prvi poskus odstavitve.

Te obtožbe so politične bombe. Prvo takšno predsedniško obračunavanje v zgodovini Fed pa ima lahko gospodarske posledice. Od političnega zornega kota je odvisno, ali naj bi bile te dobre ali slabe. Trump na družbenem omrežju truth social od vrnitve v Belo hišo ostro napada predsednika centralne banke Jeroma Powlla, ki doslej ni hotel nižati obrestnih mer, čeprav je to kljub visoki inflaciji naredil za predsednika Bidna. »Vedno prepozen« Powell naj bi Američanom povzročil milijardne izgube, zlasti v nepremičninskem sektorju, katerega rast se je zaradi visokih obresti ustavila.

Na obzorju nižje obrestne mere

Morda bo Trump kmalu dobil nižje obresti. Iz sveta guvernerjev Fed se je poslovila Adriana Kugler, ki jo je prav tako imenoval Biden in je med konservativci vzbujala sume zaradi demokratskih imenovanj po kriteriju spola ali rase. Brez nje se bo septembra tehtnica še bolj nagnila k nižanju obrestnih mer, morda tudi zaradi predsednika Powlla. Ta je na nedavni konferenci v Jackson Holu na veselje borz bolj kot carine poudarjal ohlajanje gospodarstva in naraščajočo brezposelnost.

Predsednik Fed Jerome Powell. Foto Jonathan Ernst Reuters

Carine ne prinašajo inflacije, temveč prinašajo rast, je zagotavljal tudi trgovinski svetovalec Peter Navarro, za katerega je Powell, ki se mu bo mandat iztekel spomladi, »nesposoben bedak«. ZDA naj bi z njihovo pomočjo omogočile financiranje tako imenovanega velikega čudovitega zakona, davčne reze in odplačevanje dolgov. Z njimi je država zbrala že sto milijard dolarjev. A s tem se ne bodo končale vroče razprave o trumponomiki. Kritiki očitajo Trumpu pomikanje k modelu državnega kapitalizma, potem ko so ZDA prevzele desetodstotni delež v usihajočem polprevodniškem pionirju Intel.

Po Trumpovem obračunu s članico sveta guvernerjev Fed so narasli donosi na desetletne in tridesetletne ameriške državne obveznice. To morda kaže strah pred inflacijo ali pred Trumpovimi grožnjami s kazenskimi carinami in omejitvami izvoza polprevodnikov ter druge visoke tehnologije v države, ki dodatno obdavčujejo in regulirajo ameriška tehnološka podjetja. Na zatožni klopi so države Evropske unije, Trump pa je zaradi redkih rudnin zagrozil tudi Kitajski. Trgovinski pogajalec azijske velikanke je pohitel v ­Washington.