Se obeta »vojaški schengen«? In kaj sploh pomeni?

Če je država članica EU napadena, kako dolgo bi danes trajalo, da druge članice dovolijo prehod vojakom in opreme čez svoje meje, da zagotovijo okrepitve? Bo nov načrt omejil, kako dolgo lahko ena članica zadrži vojaške sile druge?

Države članice EU bodo morale po novem predlogu »vojaškega schengna«, ki ga je pripravila evropska komisija in je namenjen bistvenemu izboljšanju vojaške mobilnosti po celotni Uniji, omogočiti prehod tujih evropskih vojakov in opreme najpozneje v treh dneh v mirnem času ter v šestih urah v izrednih razmerah, poroča Euronews.

»Danes premik vojaške opreme in vojske, na primer z zahoda na vzhod, žal traja mesece,« je povedal evropski komisar za trajnostni promet in turizem Apostolos Cicikostas. »Želimo si, da bi se to lahko zgodilo v nekaj dneh.«

»Celine ne moreš braniti, če se ne moreš premikati po njej,« je poudaril na brifingu, ki so se ga udeležili novinarji Euronewsa in drugih medijev. »Zato ustvarjamo vojaški schengen.«

Ocenjeni stroški znašajo sto milijard evrov, medtem ko je v proračunu do leta 2027 za to na voljo le 1,7 milijarde. FOTO: Reuters

T. i. paket o vojaški mobilnosti bo uradno predstavljen danes. Gre za najnovejši v nizu načrtov, ki jih je komisija objavila od začetka leta za znatno krepitev obrambe EU do konca desetletja. Do takrat bi lahko, po ocenah nekaterih obveščevalnih služb, Rusija imela sredstva za napad na drugo evropsko državo, navaja Euronews.

Eden ključnih ukrepov je pospešiti čezmejne vojaške premike. Trenutno pravila v 27 državah članicah niso usklajena, pri čemer nekatere za odgovor na prošnjo druge članice za premik vojakov in/ali opreme po njihovem ozemlju potrebujejo več tednov.

Stroški so ocenjeni na sto milijard evrov

Komisija želi to omejiti na največ tri dni v miru ter na le šest ur v izrednih razmerah, pri čemer naj bi v slednjem primeru veljala domneva, da bo dovoljenje samodejno odobreno.

Načrt predvideva nov, okrepljen evropski odzivni sistem za vojaško mobilnost, zasnovan po vzoru mehanizma civilne zaščite EU, ki državam omogoča hitro zagotovitev pomoči ob naravnih ali človekovih nesrečah.

Načrt uvaja okrepljen sistem za vojaško mobilnost po vzoru mehanizma civilne zaščite EU. Vključuje solidarnostni sklad, iz katerega bodo države lahko posodile sredstva, kot so posebni vlaki, trajekti in letala, ter katalog civilnih transportnih kapacitet, ki jih je mogoče uporabiti za vojsko. Delo bo usklajevala nova skupina državnih koordinatorjev.

Načrt uvaja okrepljen sistem za vojaško mobilnost po vzoru mehanizma civilne zaščite EU. FOTO: Petras Malukas/AFP

Prednostno bodo financirali posodobitev ključne infrastrukture – cest, železnic, pristanišč, letališč, predorov in mostov –, da bo sposobna nositi težo sodobne vojaške opreme. »Močna logistika odloča o vojnah,« je poudaril komisar Apostolos Cicikostas.

Ocenjeni stroški znašajo sto milijard evrov, medtem ko je v proračunu do leta 2027 za to na voljo le 1,7 milijarde. V naslednjem obdobju naj bi sredstva narasla na 18 milijard, preostanek pa bi države pokrile tudi iz kohezijskih in obrambnih virov. Po besedah komisarja ne gre le za denar, temveč za hitrejše ukrepanje v zaostrenih geopolitičnih razmerah.

Države članice EU, od katerih je večina tudi članic Nata, bodo lahko te naložbe upoštevale tudi pri izpolnjevanju novega, povečanja vrednega obrambnega izdatkovnega cilja zavezništva.

Cicikostas je kljub temu poudaril: »Ne gre le za denar. Geopolitične razmere v svetu niso lahke, zato se moramo naučiti hitreje premikati, delati bolj intenzivno in doseči rezultate precej prej, kot bi kdo pričakoval.«