
Postanite naročnik | že od 14,99 €

Središče Milana naj bi jutri preplavili piski, kakršne je bilo v zadnjih tednih slišati na ulicah Minneapolisa. Protestniki bodo po napovedih organizatorjev s piščalkami, ki so v ZDA simbol upora proti represiji nad migranti, izrazili nasprotovanje prisotnosti agentov ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) na zimskih olimpijskih igrah. Prihod predstavnikov agencije, ki pooseblja brutalno vojno Donalda Trumpa proti nedokumentiranim priseljencem, pogosto pa tudi tistim z 'napačnim' naglasom ali poltjo, je v Italiji povzročil ostre odzive opozicije in civilne družbe ter spravil v zadrego vlado Giorgie Meloni, tesne zaveznice republikanskega predsednika.
»V kontekstu olimpijskih iger – in v trenutni fazi ponovnega umeščanja ZDA v odnosu do Evrope – ima prisotnost ICE izrazit simbolni pomen,« je v intervjuju za Delo izpostavila politologinja Giorgia Bulli z Univerze v Firencah. S takšnim ravnanjem Washington zavrača kritike delovanja agencije in zmanjšuje težo pomislekov o človekovih pravicah, ki jih v Evropi pogosteje izraža javnost kot predstavniki oblasti.
Polemiko, ki jo opozicija vidi kot simptom normalizacije represije in italijanske servilnosti do Washingtona, koalicija pa označuje za vihar v kozarcu vode, je spodbudila ekskluziva časnika Il Fatto Quotidiano, v katerem so minuli konec tedna poročali, da bodo agenti ICE med zimskimi olimpijskimi igrami, ki jih bosta od prihodnjega petka gostila Milano in Cortina d'Ampezzo, sodelovali pri varovanju ameriške delegacije.

Italijansko vlado je razkritje ujelo nepripravljeno. Sprva so njeni vidnejši predstavniki prihod uslužbencev osovražene agencije zanikali, nato pa zagotavljali, da tudi morebitna navzočnost ne bi bila sporna. Ko je z druge strani Atlantskega oceana prišla uradna potrditev, da bodo agenti ICE prisotni v Italiji, se je notranji minister Matteo Piantedosi, da bi umiril ostre odzive dela javnosti, sestal z ameriškim veleposlanikom v Rimu in razjasnil obseg ter pogoje njihove navzočnosti.
Sporočilo srečanja je bilo jasno. Agenti operativnega dela ICE, povezani z racijami v Minnesoti, v katerih sta bila ubita ameriška državljana Alex Pretti in Renée Good, ne bodo patruljirali po italijanskih ulicah. V zahodno sosedo naj bi prišla manjša skupina – mediji so poročali o približno desetih predstavnikih – preiskovalne enote zvezne službe, ki ima razvejeno globalno mrežo več kot 90 pisarn v okoli 50 državah, tudi Italiji. Njihovo delo naj bi bilo omejeno na analizo in izmenjavo podatkov izključno znotraj konzularnih predstavništev.
»Vse varnostne operacije na ozemlju države tako kot doslej ostajajo v izključni pristojnosti in pod vodstvom italijanskih oblasti,« so poudarili na notranjem ministrstvu. Prisotnost sporne zvezne službe je pozneje dodatno relativiziral podpredsednik vlade in vodja skrajno desne Lige Matteo Salvini, ki je zatrdil, da naj bi v Italijo prišla le dva civilna tehnika. Navzočnost agencije ICE je poskušal omiliti tudi zunanji minister Antonio Tajani, ki je kritike označil za pretirane. Kakor je dejal, v Italijo »ne prihajajo SS«, temveč tudi uradniki brez operativnih pooblastil.
Navzočnost razvpite zvezne službe, čeprav le v »homeopatski različici«, ni le notranjepolitično vprašanje, temveč je še ena preizkušnja za Giorgio Meloni ter njeno ideološko in strateško opiranje na Donalda Trumpa.
Po oceni Giorgie Bulli je vladno zmanjševanje pomena zadeve mogoče razumeti na treh ravneh. »Na strateški ravni je pomenljivo, da sta se javno izpostavila ministra Piantedosi in Tajani, premierka [Giorgia] Meloni pa se ni opredelila, kar kaže na prizadevanje, da se Italija ne bi neposredno soočila z ameriško vlado,« je pojasnila. Na komunikacijski ravni je po njenih besedah cilj preprečiti povezovanje ameriškega upravljanja migracij z italijanskim in evropskim kontekstom ter s tem razelektriti morebitno razlago o kontinuiteti represivnih praks, ki je domače volilno telo v takšni obliki ne bi sprejelo. »Na jezikovni ravni je pomirljiva izjava ministra Tajanija, da 'ne prihajajo SS', imela nasproten učinek, saj je opoziciji omogočila, da se je oprijela simbolne reference in zadevo ideološko zaostrila,« je dodala sogovornica.
Ni presenetljivo, da vladni poskus minimiziranja vloge zvezne službe ICE na zimskih igrah ni prepričal niti dela javnosti, občutljivega na kršitve človekovih pravic, niti opozicije, ki se pospešeno pripravlja na marčevski referendum o pravosodni reformi desnosredinske vlade Giorgie Meloni. »V Italiji nočemo morilcev Renée Good, Alexa Prettija in drugih, hladnokrvno usmrčenih v sramotnem lovu na ljudi, ki ga izvajajo v ZDA,« je za Delo poudaril Angelo Bonelli, poslanec Zavezništva zelenih in levice. »Njihove zatiralske metode spominjajo na temno stran evropske zgodovine.«
Zadržke do navzočnosti ICE je izrazil tudi milanski župan Giuseppe Sala. V mestu se bo po napovedih v naslednjih dneh zvrstilo več protestnih shodov, nasprotovanje prisotnosti ameriške zvezne službe se kaže tudi v spletnih peticijah. Zaradi afere se bo moral notranji minister Matteo Piantedosi zagovarjati tudi pred parlamentom.

Do odziva oblasti je bila kritična tudi poslanka Demokratske stranke (PD) Debora Serracchiani. Po njenih besedah vlada Giorgie Meloni »ni zavzela jasnega stališča do nasilnih praks agencije ICE«, poleg tega je bila pri posredovanju informacij »počasna in protislovna«, kar je v javnosti ustvarilo nezaupanje in vtis, da »nekaj skriva ali da popušča zunanjim pritiskom«. V odgovoru za Delo je poudarila, da bi moral notranji minister Piantedosi takoj jasno začrtati meje. »Sodelovanje je mogoče, vendar so za varnost v Italiji odgovorni policija in karabinjerji.«
Ob razpravah o vlogi in pristojnostih ameriške zvezne službe ICE so v organizaciji Amnesty International Italija opozorili, da je treba jasno razlikovati med posameznimi oddelki znotraj agencije. Po njihovih besedah je eden od teh v ZDA sinonim za hude kršitve človekovih pravic v okviru – po njihovem mnenju močno preseženega – mandata na področju priseljevanja, drugi pa deluje v ameriških diplomatskih predstavništvih in se ukvarja z bojem proti trgovini z ljudmi, izkoriščanju otrok, tihotapljenju, ponarejanju identifikacijskih dokumentov in drugim oblikam čezmejnega kriminala.
»Jasno je, da ne obstajata 'dober' in 'slab' ICE, če poenostavimo, saj sta oba oddelka del procesa postopne militarizacije, povezanega z avtoritarnimi tendencami v času predsedovanja Donalda Trumpa. Vendar ni nenavadno, da je manj znani del ICE navzoč ob velikih športnih ali drugih dogodkih,« nam je v pisnem odgovoru pojasnil tiskovni predstavnik nevladne organizacije Riccardo Noury. »Naloga italijanskih oblasti bo seveda zahtevati in pridobiti zagotovila, da bodo ti agenti delovali skladno z mednarodnimi standardi.«

Navzočnost razvpite zvezne službe, čeprav le v »homeopatski različici«, ni le notranjepolitično vprašanje, temveč je še ena preizkušnja za Giorgio Meloni ter njeno ideološko in strateško opiranje na Donalda Trumpa. Olimpijska polemika je izbruhnila, ko so odnose med Rimom in Washingtonom, ki za italijansko premierko veljajo za eno od osrednjih zunanjepolitičnih prioritet, že obremenili ameriške carinske gorjače, grožnje zaveznikom in omalovažujoč odnos o vlogi sil članic Nata med vojno v Afganistanu.
Bližina Giorgie Meloni z Donaldom Trumpom je politično vse težje vzdržna, je v gostujočem peresu za Corriere della Sera ocenil nekdanji premier Mario Monti. Ko strateške prednosti tega odnosa izgubijo težo, je zapisal, ostane predvsem ideološka sorodnost, ki bi se v evropskem okolju, vse bolj kritičnem do trumpizma, lahko za Italijo pokazala za problematično.
_______________

Projekt je prejel sredstva iz programa Evropske unije za raziskave in inovacije Horizon Europe (št. pogodbe 101119678). Izražena stališča in mnenja pripadajo avtorju in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za raziskave (REA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki financira akcijo.
Komentarji