Sence nacističnih zločinov
Nemški predsednik v Grčiji: Spet govorice o grških zahtevah po odškodninah
Odpri galerijo
V ozadju srečanja nemškega predsednika Frank-Walter Steinmeier s grškim predsednikom Prokopisom Pavlopulosom je bilo slišati zahteve po milijardnih reparacijah za nemške zločine. Foto: Michalis Karagiannis/Reuters
Berlin – Pred obiskom v Grčiji se je nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier skupaj z gostiteljem Prokopisom Pavlopulosom v časopisnem članku zavzel za več evropske enotnosti, v ozadju obiska pa je spet slišati zahteve po gigantskih reparacijah za nemške zločine med drugo svetovno vojno.
V članku za FAZ in Kathimerini predsednika Nemčije in Grčije omenjata nepredstavljivost Evrope brez starogrške demokracije, a tudi opozarjata na izzive sodobni. Pogosto jo jemljemo kot samoumevno, a niso bili naše vrednote in prepričanja pod tako velikim pritiskom že vse od konca hladne vojne. Vrača se avtoritarno razmišljanje, za katerega smo že mislili, da smo ga po propadu totalitarizma premagali, menita predsednika, nacionalizem in dvom v Evropo naraščata marsikje v Evropski uniji. Mnogi te celo ne razumejo več kot zgodovinski dosežek ter garant miru, človekovih pravic, blagostanja in socialne pravičnosti, takšen razvoj pa je po prepričanju Steinmeierja in Pavlopulosa še posebej zaskrbljujoč za Grčijo, ki se je v demokracijo prelevila po brutalni vojaški diktaturi, ter Nemčijo, ki se je v mednarodno skupnost vrnila po nepredstavljivi izdaji vrednot civilizacije v času nacionalsocializma.
Državi sta v minulih desetletjih sklenili tesne vezi, toda ali jim zdaj grozijo novi udarci? V javnosti je spet slišati o domnevno skorajšnjih grških zahtevah po nemških vojnih odškodninah v višini 376 milijard evrov v skladu s predlogom posebne komisije grškega parlamenta. Njen predsednik Triantafyllos Mitafides je v časopisu Bild izjavlil, da medvojni zločini niso zastarali, odškodnine pa bi med drugim poravnale uničenje infrastrukture, prisilne kredite ter izgube surovin, kmetijstva in industrije, pa tudi trpljenje posameznikov in njihovih sorodnikov. V Berlinu ne vidijo potrebe po novih razpravah o tem, potem ko so reparacije v preteklosti že večkrat zamegljevale odnose med državama, nazadnje leta 2015, ko so nekateri omenjali celo zaseg nemške šole v Atenah in Goethejevega inštituta. Gigantske odškodnine, ki bi na en mah opravile z grškimi dolgovi, so imele tedaj podporo devetdesetih odstotkov Grkov, nemška vlada pa je že tedaj zavrnila njihovo upravičenost.
V Berlinu poudarjajo, da se je Grčija v zameno za sredstva, prejeta po drugi svetovni vojni, odrekla individualnim zahtevam, o novih reparacijah pa ni bilo govora niti med združitvijo Nemčije, ki jo je priznala tudi vlada v Atenah. Mnogi Grki pa menijo, da so dobili veliko premalo. Je sedem desetletij dovolj za poteg črte pod odškodnine iz druge svetovne vojne? Zgodovinarji verjamejo, da je v nasprotju z obdobjem po prvi svetovni vojni prav velikodušno obravnavanje Zahodne Nemčije po drugi omogočilo dolgo obdobje miru in blagostanja v zahodni Evropi, po koncu hladne vojne pa tudi v vzhodni. A je tudi voditelj poljske vladajoče stranke Jaroslaw Kaczynski Nemčijo še poleti zahteval nemške odškodnine zaradi uboja milijonov poljskih državljanov in uničenja države, drugi politiki stranke Zakon in pravičnost so omenjali kar 780 milijard evrov.
Sredinska Nemčija vendarle noče pozabiti podedovanih zločinov in predsednik Steinmeier je že obiskal nekdanje koncentracijsko taborišče v bližini Aten. V »predsobi smrti« Chaidariju je bilo interniranih do 25 tisoč ljudi, med nacistično zasedbo so bili umorjeni še nešteti drugi, a se hoče Berlin osredotočiti tudi na probleme sedanjosti. So največji garant finančnega reševanja Grčije, ki se počasi vleče iz zastoja rasti in zaposlovanja, ministrica za družino in mlade Franziska Giffey pa se je zavzela za izmenjave mladih po zgledu s Francijo in Poljsko.
V članku za FAZ in Kathimerini predsednika Nemčije in Grčije omenjata nepredstavljivost Evrope brez starogrške demokracije, a tudi opozarjata na izzive sodobni. Pogosto jo jemljemo kot samoumevno, a niso bili naše vrednote in prepričanja pod tako velikim pritiskom že vse od konca hladne vojne. Vrača se avtoritarno razmišljanje, za katerega smo že mislili, da smo ga po propadu totalitarizma premagali, menita predsednika, nacionalizem in dvom v Evropo naraščata marsikje v Evropski uniji. Mnogi te celo ne razumejo več kot zgodovinski dosežek ter garant miru, človekovih pravic, blagostanja in socialne pravičnosti, takšen razvoj pa je po prepričanju Steinmeierja in Pavlopulosa še posebej zaskrbljujoč za Grčijo, ki se je v demokracijo prelevila po brutalni vojaški diktaturi, ter Nemčijo, ki se je v mednarodno skupnost vrnila po nepredstavljivi izdaji vrednot civilizacije v času nacionalsocializma.
Reparacije spet na mizi?
Državi sta v minulih desetletjih sklenili tesne vezi, toda ali jim zdaj grozijo novi udarci? V javnosti je spet slišati o domnevno skorajšnjih grških zahtevah po nemških vojnih odškodninah v višini 376 milijard evrov v skladu s predlogom posebne komisije grškega parlamenta. Njen predsednik Triantafyllos Mitafides je v časopisu Bild izjavlil, da medvojni zločini niso zastarali, odškodnine pa bi med drugim poravnale uničenje infrastrukture, prisilne kredite ter izgube surovin, kmetijstva in industrije, pa tudi trpljenje posameznikov in njihovih sorodnikov. V Berlinu ne vidijo potrebe po novih razpravah o tem, potem ko so reparacije v preteklosti že večkrat zamegljevale odnose med državama, nazadnje leta 2015, ko so nekateri omenjali celo zaseg nemške šole v Atenah in Goethejevega inštituta. Gigantske odškodnine, ki bi na en mah opravile z grškimi dolgovi, so imele tedaj podporo devetdesetih odstotkov Grkov, nemška vlada pa je že tedaj zavrnila njihovo upravičenost.
Steinmeier in Pavlopulos se bojita za evropsko enotnost. Foto: Michalis Karagiannis/Reuters
Odškodnine bi tudi Poljaki
V Berlinu poudarjajo, da se je Grčija v zameno za sredstva, prejeta po drugi svetovni vojni, odrekla individualnim zahtevam, o novih reparacijah pa ni bilo govora niti med združitvijo Nemčije, ki jo je priznala tudi vlada v Atenah. Mnogi Grki pa menijo, da so dobili veliko premalo. Je sedem desetletij dovolj za poteg črte pod odškodnine iz druge svetovne vojne? Zgodovinarji verjamejo, da je v nasprotju z obdobjem po prvi svetovni vojni prav velikodušno obravnavanje Zahodne Nemčije po drugi omogočilo dolgo obdobje miru in blagostanja v zahodni Evropi, po koncu hladne vojne pa tudi v vzhodni. A je tudi voditelj poljske vladajoče stranke Jaroslaw Kaczynski Nemčijo še poleti zahteval nemške odškodnine zaradi uboja milijonov poljskih državljanov in uničenja države, drugi politiki stranke Zakon in pravičnost so omenjali kar 780 milijard evrov.
Sredinska Nemčija vendarle noče pozabiti podedovanih zločinov in predsednik Steinmeier je že obiskal nekdanje koncentracijsko taborišče v bližini Aten. V »predsobi smrti« Chaidariju je bilo interniranih do 25 tisoč ljudi, med nacistično zasedbo so bili umorjeni še nešteti drugi, a se hoče Berlin osredotočiti tudi na probleme sedanjosti. So največji garant finančnega reševanja Grčije, ki se počasi vleče iz zastoja rasti in zaposlovanja, ministrica za družino in mlade Franziska Giffey pa se je zavzela za izmenjave mladih po zgledu s Francijo in Poljsko.
