Seznam najhujših strelskih napadov v ZDA se vztrajno daljša

Strelski napadi v ZDA, še posebej v državah, kjer je orožje relativno lahko dosegljivo, imajo pestro zgodovino. 

Objavljeno
04. avgust 2019 18.08
Posodobljeno
04. avgust 2019 18.08
Nedavna strelska napada v Teksasu in v Ohiu, ki sta skupaj terjala 29 smrtnih žrtev, 36 pa je ranjenih, v ZDA nista nobena posebnost več. S podobnimi hujšimi napadi se ZDA soočajo že vse od 60. letih. FOTO: Jose Luis Gonzalez Reuters
Staša Pust
Staša Pust
Strelska napada v Teksasu in v Ohiu ta konec tedna, ki sta skupaj terjala 29 smrtnih žrtev, 36 pa je ranjenih, v ZDA nista nobena posebnost več. Enega prvih hujših napadov so zabeležili 1. avgusta leta 1966, ko je študent strojništva na teksaški univerzi v Austinu v streljanju, ki je trajalo uro in pol, ubil 16 ljudi, ob tem pa jih ranil še 32. Sinočnji napad v El Pasu v Teksasu se po številu smrtnih žrtev nahaja na visokem osmem mestu na žalostni lestvici smrtonostnosti strelskih napadov v ZDA.

Rekord še vedno sicer drži napad iz oktobra 2017, ko je 64-letnik na koncertu country izvajalca Jasona Aldeana ubil 58 ljudi, še več kot 500 pa je poškodoval. Preden so policisti prišli do njegove hotelske sobe v 31. nadstropju, od koder je z avtomatskim orožjem streljal, je življenje vzel še sebi.

Spodaj je lestvica desetih najsmrtonosnejših strelskih napadov v ZDA, ki se vztrajno povečuje. Zaradi tega se vse pogosteje govori o omejevanju dostopa do orožja, kar pa se še vseeno naj ne bi spremenilo kmalu.

Drugo mesto zaseda pokol v Orlandu, kjer je 12. junija 2016 v nočnem LGBT klubu umrlo 49 ljudi. Napadalca, ameriškega državljana afganistanskih korenin, je po več urnem obleganju ubila policija. Preiskava je pokazala, da je napad izvedel z legalno pridobljenimi pištolami.

Sledi napad iz leta 2007, ko je 16. aprila študent iz Južne Koreje na virginijski tehnični univerzi ustrelil 32 ljudi. Po napadu je sodil še sebi. Čez nekaj dni je medijska hiša NBC News prejela posnetek, v katerem se napadalec izpoveduje, da je bil žrtev nadlegovanj.

Čez skoraj pet let (14. december 2012) je napadalec, ki je trpel za nezdravljenimi duševnimi boleznimi in stalnim nasiljem, v strelskem pohodu na osnovni šoli Sandy Hook v Connecticutu umoril 27 ljudi. Med žrtvami, ki so bili večinoma osnovnošolski otroci (20), je bila tudi njegova mama. Po koncu napada je ustrelil še sebe.

image
S hujšimi strelskimi napadi se ZDA soočajo že vse od 60. letih. Prvi tovrsten napad je zabeležen 1. avgusta leta 1966, ko je študent strojništva na teksaški univerzi v Austinu v streljanju, ki je trajalo uro in pol, ubil 16 ljudi, ob tem pa jih ranil še 32. FOTO: Mario Tama Afp


Petega novembra 2017 je državljan Teksasa napadel v baptistični cerkvi na podeželju države. Njegovim strelom je podleglo 26 ljudi, najmlajša žrtev je štela pet let, najstarejša pa 72. Strelca so kasneje mrtvega našli v njegovem vozilu.

Šestnajstega oktobra 1991 je moški v nabito polno restavracijo Luby's Cafeteria v Teksasu zapeljal z avtomobilom in nato ubil 23 ljudi ter kasneje ustrelil še sebe.
 
Če gremo še nekoliko dalje v preteklost, se na osmem mestu lestvice najsmrtonosnejših napadov v ZDA nahaja strelski napad 41-letnega bivšega varnostnika v enem izmed kalifornijskih McDonaldsov. Ustrelil je 21 ljudi, tako zaposlenih kot gostov, med njimi so bili tudi otroci. Uro po napadu ga je zadel naboj policijskega ostrostrelca.
 
Deveto mesto s sedemnajstimi smrtnimi žrtvami si delita strelska napada iz avgusta 1966 v zvezni državi Austin, ko je bivši marinec po umoru žene in mame strelski napad izvedel na strehi teksaške univerze, in iz lanskoletnega februarja (Florida), ko je nedavno izključeni učenec floridske srednje šole Marjory Stoneman Douglas na valentinovo izvršil enega hujših napadov v ZDA. Policija je napadalca po napadu aretirala.
 
Lestvico desetih najhujših napadov s štirinajstimi smrtnimi žrtvami zaključujeta strelska napada iz decembra 2015 v kalifornijskem domu za ljudi s težavami v duševnem zdravju, kjer je pohod napadalcev – moža in žene končal strel policije, in napad v Oklahomi leta 1986, ko je poštni uslužbenec, ki mu je grozila odpoved, umoril svoje sodelavce in kasneje sodil še sebi.