Sezona nemškega predvolilnega lova je odprta

Berlin - »Ne moremo zapravljati denarja, ki ga nimamo,« je v televizijskem nastopu, s katerim na stežaj odpira vrata predvolilne tekme, poudarila nemška kanclerka Angela Merkel. Njen socialdemokratski tekmec Martin Schulz se je samo nekaj ur pred njo zavzel za obvezne državne investicije v izboljšave, od prometne do digitalne infrastrukture, a kanclerka in njena konservativna unija CDU/CSU na raziskavah javnega mnenja še vedno prepričljivo vodita pred SPD.

Če bo še enkrat izvoljena za kanclerko Nemčije, bo Angela Merkel služila vsa štiri leta svojega že četrtega mandata in če si ji bo posrečilo, bo s svojim strankarskim predhodnikom Helmutom Kohlom tekmovala za status povojnega kanclerja z najdaljšim stažem. Pri tem pa je nedavno umrli politik iz Pfalškega vladal v izrednih razmerah združitve Nemčije, Angela Merkel pa se mora ubadati z manj zgodovinskimi, a za volivce nič manj pomembnimi odločitvami. Nekatere od teh je razložila v letošnjem poletnem intervjuju za televizijsko družbo ARD.

Poudarila nujnost izgradnje elektrovodov

Nemška kanclerka se je morala pred moderatorjema Tino Hassel in Thomasom Baumannom najprej zagovarjati zaradi kaosa in nasilja med nedavnim vrhom najbolj razvitih in vplivnih držav sveta G20 v Hamburgu, a je kljub temu, da je socialdemokratski zunanji minister Sigmar Gabriel njeno CDU obtožil dvoličnih napadov, potrdila svojo podporo hamburškemu županu Olafu Scholzu ter prevzela svoj del odgovornosti.

Zatem je komentirala odločitev Turčije, da po Incirliku nemškim parlamentarcem ne dovoli niti v vojaško oporišče Konya. V Berlinu so se že odločili za umik svojih vojakov iz prvega oporišča, pri drugem pa pričakuje, da se bodo s turško vlado pogovarjali tudi predstavniki vojaške zveze Nato. Sami ne bodo privolili v morebitne turške zahteve o predaji turških prosilcev političnega zatočišča.

Na vprašanje o dokončnem obračunu z izpuhi CO2 je odgovorila, da je treba najprej uresničiti programe do leta 2020 in 2050, šele potem lahko načrtujejo naprej. V televizijskem intervjuju je poudarila tudi nujnost izgradnje elektrovodov po vsej državi, da bi lahko uresničili potenciale prehoda na obnovljive energetske vire. Krščanskodemokratska kanclerka je zavrnila socialdemokratske očitke o »merklovanju«, preračunavanju posledic odločitev do zadnjega trenutka in čez ter spreminjanju stališč, če se ji tako zdi bolje.

Te očitke še zlasti zavrača pri glasovanju o enakopravnosti istospolnih zvez, kot tudi pri privolitvi v zahteve bavarskih krščanskosocialnih partnerjev o vinjetah na nemških avtocestah. Spomnila je na svojo zahtevo iz zadnje predvolilne kampanje, da nemški vozniki ne bodo bolj obremenjeni, kar se tudi ni zgodilo. Odgovarjala je tudi na nesoglasja z bavarsko CSU o zgornji meji za priseljevanje, ki jo Angela Merkel še vedno odločno zavrača, z Münchnom pa soglaša o drugih ukrepih za zmanjšanje priseljevanja.

Svoj »načrt za prihodnost« predstavil tudi Schulz

Socialdemokratski kanclerski kandidat Martin Schulz je nekaj ur pred krščanskodemokratsko kanclerko zahteval obvezne državne investicije v slogu obveznega zmanjševanja dolga, a je Angela Merkel poudarila, da so se pod njeno vladavino »masivno« povečale investicije v infrastrukturo, digitalizacijo vrtcev in podobno, ter da se bodo v primeru zmage na volitvah povečevale še naprej, pa čeprav je birokracija že zdaj problem. A so nekatere države - za primer je navedla Estonijo - pri digitalizaciji še bolj pohitele. Če bo lahko oblikovala naslednjo nemško vlado, se bo zavzela tudi za davčno in drugačno investiranje v družine in mlade.

Če bi bile volitve v bundestag to nedeljo, bi konservativna unija CDU/CSU kanclerke Merklove prejela 38 odstotkov glasov, socialdemokratski tekmeci pa le 25 odstotkov glasov. Levica bi dosegla devet odstotkov, Zeleni in Alternativa za Nemčijo osem ter liberalna FDP sedem odstotkov glasov, na neposrednih kanclerskih volitvah pa bi Angela Merkel celo prejela 52 odstotkov - po nekaterih štetjih celo 59 odstotkov - in Martin Schulz le 26 odstotkov glasov.

Deset tednov pred volitvami je svoj »načrt za prihodnost« predstavil tudi socialdemokratski kanclerski kandidat Martin Schulz. »Nemčija zmore več,« zagotavlja nekdanji predsednik evropskega parlamenta, ki svoji stranki še ni prinesel obljubljenega preroda, a socialdemokratski prvak noče izgubiti upanja v korenite spremembe javnega mnenja. Zadostovalo bi mu morda že, če Angela Merkel ne bi dobila dovolj glasov za koalicijo z liberalno FDP, sam pa bi skupaj z Zelenimi in Levico lahko sestavil vlado. Nemške leve stranke imajo v bundestagu večino že zdaj, a v zadnjem mandatu socialdemokrati niso hoteli v vlado z naslednico vzhodnonemške komunistične stranke.

»Varnosti ne povečujemo z več orožja«

Tudi zdaj se zavedajo nasprotovanja nemške večine takšni zamisli, a bo čas za takšne občutljive razprave tudi po preštetju volilnih glasov, Martin Schulz hoče zdaj predvsem okrepiti svoje pogajalske temelje. Program v desetih točkah z naslovom »Cilji za moderno Nemčijo« predvideva investicije v prometno in digitalno infrastrukturo, šolstvo in raziskovanje, zdravstvo in obnovljive energetske vire z »investicijsko obveznostjo« za državo in davčnim konceptom, ki odpravlja davčne luknje ter razbremenjuje družine in manjša ter srednje velika podjetja.

Zadnjim in vsem drugim podjetjem bi socialdemokrati radi pomagali tudi z »inovacijskim zavezništvom« za aktivno industrijsko politiko, ki po njihovem prepričanju sodi skupaj z varovanjem podnebja in ustvarjanjem novih delovnih mest, pa tudi s spodbujanjem digitalizacije dela in družbe. V tej bodo spodbujali sobivanje in enake možnosti ne glede na spol, vero in izvor, vsem bi radi zagotovili tudi »preskrbo z javnimi dobrinami«, kot so zdravstvo, izobraževanje, kultura, pravna država in varnost.

Socialdemokrati Martina Schulza obljubljajo tudi polno zaposlenost z »dobrim delom«, saj po njihovem prepričanju nihče, ki dela, ne bi smel biti reven, odpravili bi različne ravni zdravstvenega zavarovanja in pokojninske varnosti.

Za spodbujanje družinskega življenja ter združevanje kariere in družine bi »masivno« investirali v vrtce in šole, še posebno v poklicno izobraževanje. Na evropski ravni bi nemški socialdemokrati z »investicijskim proračunom« in s pomočjo šibkejšim območjem ustvarjali »solidarnostno skupnost za premagovanje kriz«, predlagajo pa tudi »solidarno begunsko politiko«.

Na koncu se zavzemajo tudi za več miru v svetu z zavzemanjem za razoroževanje in boj proti podnebnim spremembam, vsaj pri prvem pa nemško kanclerko mečejo v isti koš s spornim ameriškim predsednikom: »Da bomo to podobo prihodnosti uresničili, ne bomo dovolili, da večja gospodarska rast vodi k večjim izdatkom za oboroževanje, kot si želita Angela Merkel in Donald Trump. Varnosti ne povečujemo z več orožja, ampak z reševanjem in preprečevanjem konfliktov in z več priložnostmi za razvoj.«