Siniša Karan, mož, ki samemu sebi pravi drugi Dodik

Zmagovalec nedeljskih predčasnih volitev za novega predsednika Republike Srbske je 63-letni Siniša Karan. Lojalist obsojenega in razrešenega predsednika Milorada Dodika zagotavlja, da bo ohranjanje miru in stabilnosti njegova prednostna naloga. Prekaljeni policist, obveščevalec in doktor prava, ki študentom med drugim predava ustavno pravo, v prvih govorih po volitvah sploh ni omenjal korupcije, ki jo opozicija vidi kot glavni problem manjše bosansko-hercegovske entitete.

Volivci v Republiki Srbski so na predčasnih volitvah namenili 50,3 odstotka glasov na Hrvaškem rojenemu Siniši Karanu, kandidatu vladajoče Zveze neodvisnih socialdemokratov pod vodstvom Dodika. Karanovi okrnjen mandat bo trajal do oktobra prihodnje leto, ko so na celotnem ozemlju BiH predvidene redne splošne volitve.

Kandidat združene opozicije pod vodstvom Srbske demokratske stranke (SDS) Branko Blanuša je po 99,72 odstotka preštetih glasovih zbral 209.000 oziroma 48,73 odstotka glasov. Vodstvo SDS je napovedalo, da bo zaradi volilnih manipulacij zahtevalo ponovitev volitev v treh mestih.

»Tokratne volitve še niso končane. Končale se bodo, ko bo ponovljen volilni proces v Doboju, Zvorniku in Laktaših, kjer zaradi volilnih manipulacij rezultati ne kažejo volje ljudstva. Če bi zdaj odnehali, bi bili enaki kot oni, prevarali in izdali bi narod,« je dan po volitvah sporočil javnosti​ Blanuša.

Medtem se Karan pripravlja na selitev v predsedniški dvor, kjer mu bo brez dvoma pogost in dobrodošel gost prav obsojeni in zaradi obsodbe razrešeni Dodik. Karan na novi položaj prihaja s položaja ministra za izobraževanje in znanstveno-tehnični razvoj.

Pri Siniši Karanu ni skrivalnic, Miloradu Dodiku težko rečemo stric iz ozadja, ker njegovega vpliva na novoizvoljenega predsednika manjše entitet BiH nihče niti ne poskuša skrivati. Foto Elvis Barukcic Afp

Dodikov dolgoletni tesni sodelavec je desetletja poklicno deloval v policijskih in obveščevalnih strukturah. Med letoma 2022 in 2025 je mož, ki samemu sebi pravi »drugi Dodik«, deloval kot minister za notranje zadeve. Do decembra 2022 je bil generalni sekretar vlade, pred tem je deloval na položajih predsednikovega svetovalca za varnost oziroma generalnega sekretarja predsednika Republike Srbske.

Med letoma 1985 in 2008 je opravljal različne policijske in obveščevalne naloge, od komandirja policijske postaje, načelnika sarajevskega oddelka za kriminaliteto v službi javne varnosti, načelnika službe za boj proti kriminaliteti na notranjem ministrstvu do načelnika kazenskih preiskav in finančno-obveščevalnega sektorja državne agencije za preiskave in zaščito (Sipa).

Leta 2009 je doktoriral iz pravnih znanosti na banjaluški univerzi. V različnih vlogah, kot docent, izredni in redni profesor, je bil zaposlen na zasebnih univerzah Sinergija v Bijeljini, Panevropski univerzi »Apeiron« in na Neodvisni univerzi Banjaluka. Študente je poučeval državnopravne vede, teorije države in prava ter ustavno pravo.

Avtor nekaj učbenikov ustavnega prava ter več kot 30 znanstvenih in strokovnih del se je v življenjepisu pohvalil, da je sodeloval na več kot 80 znanstvenih in strokovnih srečanjih s področij prava in javne varnosti tako doma kot po svetu.

Po podatkih ameriškega finančnega ministrstva je bil Siniša Karan član leta 2024 ustanovljene delovne skupine, ki je imela nalogo izdelati načrt za odcepitev Republike Srbske od Bosne in Hercegovine.

Osem let pred tem je bil predsednik komisije za pripravo referenduma o 9. januarju kot dnevu Republike Srbske, ki ga je ustavno sodišče BiH razglasilo za neustavnega. Tožilstvo BiH je tedaj proti Karanu in še nekaj ljudem vložilo obtožnico, a jo je sodišče BiH leta 2017 zavrglo.

Visokega presdstavnika Christiana Schmidta zmagovalec predčasnih predsedniških volitev v Republiki Srbski vidi kot okupatorja in uzurpatorja volje ljudstva. Foto Amel Emric Reuters

V zahvali volivcem je Karan poudaril hvaležnost Dodiku in politikam, ki jih s koalicijskimi partnerji izvaja že 23 let.

»Zelo sem hvaležen tudi vsem domoljubom, ki niso člani naših strank, so pa prepoznali usodni trenutek, da so vzeli v bran srbski narod. Srbski narod in Republika Srbska lahko vse preneseta, tujcev, ki mislijo, da jih lahko uničijo, pa nikoli nista prenašala,« je dejal Karan, pri čemer se je skliceval na visokega predstavnika Christiana Schmidta, ki ga dosedanje vodstvo Republike Srbske ni priznavalo, ker njegovega imenovanja v varnostnem svetu OZN nista potrdili Kitajska in Rusija.

Poleg odločnega odgovora »tujcu, ki uzurpira voljo srbskega ljudstva«, je Karan v tesnem izidu ob udeležbi slabih 46 odstotkov volivcev prepoznal še sporočilo, da sta za Srbe v BiH mir in stabilnost prednostni vrednoti.

Zahvalil se je tudi vsem, ki so odšli na volišča in glasovali za njegove tekmece, saj so tako prispevali k legitimnosti volitev. Ob pozive opozicije k ponovitvi volitev se je obregnil s priporočilom, naj dostojanstveno sprejmejo poraz, ki jim ga je namenilo ljudstvo.

***

/

Projekt je prejel sredstva iz programa Evropske unije za raziskave in inovacije Horizon Europe (št. pogodbe 101119678). Izražena stališča in mnenja pripadajo avtorju in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za raziskave (REA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki financira akcijo.