Škarje in platno sta v rokah Pariza
Cela vrsta opozoril, da je na kocki verodostojnost EU, še ni padla na plodna tla.
Odpri galerijo
V Skopju in Tirani upajo, da bo Macron na vrhu EU v Bruslju odobril začetek pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo. FOTO: John Thys/AFP
V Skopju in Tirani še upajo, da bo francoski predsednik Emmanuel Macron prižgal zeleno luč za začetek pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo. Ker na ministrski ravni ni bil dosežen preboj, imajo škarje in platno v rokah evropski voditelji, ki bodo o tem odločali danes ali jutri na vrhu EU v Bruslju.
Premier Severne Makedonije Zoran Zaev je opozoril, da bi ponovna preložitev začetka pristopnih pogajanj pomenila, da EU ne samo da ne priznava prespanskega sporazuma, ampak ga celo kaznuje, čeprav velja za najboljši sporazum na Zahodnem Balkanu. Po njegovem EU ne more pričakovati, da bosta Beograd in Priština našla rešitev za kosovsko vprašanje, če ne bo sprejela odločitve o začetku pristopnih pogajanj.
Zaev je izrazil upanje, da bo EU dala motivacijo regiji za nadaljevanje zahtevnih reform, ker je po njegovem to nujno. Kot je ocenil, lahko zaradi nadaljnjega prelaganja odločitve o začetku pristopnih pogajanj pade vlada v Skopju. V tej zvezi je pojasnil, da bo vlada mrtva, ker so poslancem obljubili začetek pogajanj, če bodo podprli spremembo ustave in imena države.
Kot je še poudaril, so zaradi EU spremenili ime, dosegli sporazuma z Grčijo in Bolgarijo ter uredili odnose z drugimi sosedami. Zaev je spomnil, da niti ena država članica EU nima zamer do Severne Makedonije. Ključni problem je tako blokada Francije. Po njegovi oceni je mogoče izvesti reformo EU, ki jo vztrajno zahteva Pariz, ob vzporednem poteku širitvenega procesa s Severno Makedonijo in Albanijo.
Albanski premier Edi Rama je poudaril, da francosko stališče ni proti Albaniji in Severni Makedoniji ali proti Zahodnemu Balkanu. Čeprav se, kot kaže, za zdaj Macron ni pripravljen zavzeti za širitev pred reformami v EU, je Rama prepričan, da to nima nobene zveze s tem, kar so storili ali niso storili, da bi si zaslužili zeleno luč za začetek pristopnih pogajanj z EU.
Evropska komisija je priporočila začetek pogajanj z obema državama, ker ocenjuje, da sta izpolnili pogoje za ta korak. Severna Makedonija z zgodovinskim prespanskim sporazumom z Grčijo o spremembi imena, Albanija pa s korenito in smelo reformo pravosodja. Kljub temu je Severna Makedonija v boljšem položaju, ker jo blokira le Francija, zadržke pri vprašanju Albanije pa imata tudi Danska in Nizozemska. Tudi če ena ali obe državi dobita zeleno luč za začetek pristopnih pogajanj, je vprašanje, kdaj bi se ta dejansko začela.
Makedonija je od leta 2005, ko je pridobila status kandidatke, dobila že devet pozitivnih priporočil komisije. Albanija ima status kandidatke od leta 2014, letos pa je dobila drugo pozitivno bruseljsko priporočilo za začetek pogajanj. Cela vrsta opozoril, da je na kocki verodostojnost EU in da lahko negativne odločitve privedejo do destabilizacije v regiji, kjer bodo prazen prostor zasedli drugi, za zdaj ni padlo na plodna tla.
Vodja evropske diplomacije Federica Mogherini je poudarila, da mora EU, če hoče preprečiti ponovitev vojne v Evropi, stabilizirati in združiti lastno celino s priključitvijo Zahodnega Balkana. Da je vstop vseh držav v regiji v EU največje jamstvo za trajni mir na Balkanu, je posebej poudaril tudi Herman Van Rompuy, častni predsednik evropskega sveta. Evropski komisar za širitev Johannes Hahn je izrazil prepričanje, da EU ne more postati globalna igralka, če ni sposobna delovati niti na lastnem dvorišču.
Premier Severne Makedonije Zoran Zaev je opozoril, da bi ponovna preložitev začetka pristopnih pogajanj pomenila, da EU ne samo da ne priznava prespanskega sporazuma, ampak ga celo kaznuje, čeprav velja za najboljši sporazum na Zahodnem Balkanu. Po njegovem EU ne more pričakovati, da bosta Beograd in Priština našla rešitev za kosovsko vprašanje, če ne bo sprejela odločitve o začetku pristopnih pogajanj.
Vlada v Skopju bo mrtva
Zaev je izrazil upanje, da bo EU dala motivacijo regiji za nadaljevanje zahtevnih reform, ker je po njegovem to nujno. Kot je ocenil, lahko zaradi nadaljnjega prelaganja odločitve o začetku pristopnih pogajanj pade vlada v Skopju. V tej zvezi je pojasnil, da bo vlada mrtva, ker so poslancem obljubili začetek pogajanj, če bodo podprli spremembo ustave in imena države.
Kot je še poudaril, so zaradi EU spremenili ime, dosegli sporazuma z Grčijo in Bolgarijo ter uredili odnose z drugimi sosedami. Zaev je spomnil, da niti ena država članica EU nima zamer do Severne Makedonije. Ključni problem je tako blokada Francije. Po njegovi oceni je mogoče izvesti reformo EU, ki jo vztrajno zahteva Pariz, ob vzporednem poteku širitvenega procesa s Severno Makedonijo in Albanijo.
Albanski premier Edi Rama je poudaril, da francosko stališče ni proti Albaniji in Severni Makedoniji ali proti Zahodnemu Balkanu. Čeprav se, kot kaže, za zdaj Macron ni pripravljen zavzeti za širitev pred reformami v EU, je Rama prepričan, da to nima nobene zveze s tem, kar so storili ali niso storili, da bi si zaslužili zeleno luč za začetek pristopnih pogajanj z EU.
Garancija za mir v Evropi
Evropska komisija je priporočila začetek pogajanj z obema državama, ker ocenjuje, da sta izpolnili pogoje za ta korak. Severna Makedonija z zgodovinskim prespanskim sporazumom z Grčijo o spremembi imena, Albanija pa s korenito in smelo reformo pravosodja. Kljub temu je Severna Makedonija v boljšem položaju, ker jo blokira le Francija, zadržke pri vprašanju Albanije pa imata tudi Danska in Nizozemska. Tudi če ena ali obe državi dobita zeleno luč za začetek pristopnih pogajanj, je vprašanje, kdaj bi se ta dejansko začela.
Makedonija je od leta 2005, ko je pridobila status kandidatke, dobila že devet pozitivnih priporočil komisije. Albanija ima status kandidatke od leta 2014, letos pa je dobila drugo pozitivno bruseljsko priporočilo za začetek pogajanj. Cela vrsta opozoril, da je na kocki verodostojnost EU in da lahko negativne odločitve privedejo do destabilizacije v regiji, kjer bodo prazen prostor zasedli drugi, za zdaj ni padlo na plodna tla.
Vodja evropske diplomacije Federica Mogherini je poudarila, da mora EU, če hoče preprečiti ponovitev vojne v Evropi, stabilizirati in združiti lastno celino s priključitvijo Zahodnega Balkana. Da je vstop vseh držav v regiji v EU največje jamstvo za trajni mir na Balkanu, je posebej poudaril tudi Herman Van Rompuy, častni predsednik evropskega sveta. Evropski komisar za širitev Johannes Hahn je izrazil prepričanje, da EU ne more postati globalna igralka, če ni sposobna delovati niti na lastnem dvorišču.
