Skopje in Atene ignorirata večinsko voljo ljudi
Po mnenju Moskve je cilj vsiljene spremembe imena Makedonije, da bi državo čim prej pokrili z Natovim dežnikom.
Odpri galerijo
Cipras je progresivne sile pozval, naj podprejo njegovo vlado, da bi okrepili mednarodno vlogo države in stabilnost v regiji.FOTO: Louisa Gouliamaki/AFP
Grški parlament bo o zaupnici vladi premiera Aleksisa Ciprasa predvidoma glasoval v sredo »pet minut pred polnočjo«. Šef vladajoče Sirize je glasovanje zahteval po umiku koalicijske stranke Neodvisni Grki (Anel) iz vlade zaradi dogovora z Makedonijo.
Cipras je progresivne sile danes pozval, naj podprejo njegovo vlado, da bi okrepili mednarodno vlogo države in stabilnost v regiji. Po njegovih besedah se je zavedal politične cene, ko se je odločil za poskus rešitve 27 let trajajočega spora o imenu Makedonije, kar je bilo vprašanje vesti. Kot je poudaril, mora vsakdo prevzeti svojo odgovornost v tem ključnem trenutku.
Konservativni vodja opozicijske stranke Nova demokracija Kiriakos Micotakis je Ciprasa obtožil, da je izdal grški narod. Kljub izstopu stranke Neodvisni Grki (Anel) iz vlade so štirje poslanci Anela že napovedali, da bodo podprli zaupnico vladi. Če jo bo dobila, bo lahko vlada nadaljevala delo in tudi ratificirala dogovor s Skopjem.
Moskva je prepričana, da je umetna sprememba imena Makedonije vsiljena od zunaj, in sicer s ciljem, da bi državo čim prej pokrili z Natovim dežnikom. Po njenem mora to vprašanje vzeti pod drobnogled varnostni svet ZN. Rusko zunanje ministrstvo je še ocenilo, da odločitev makedonskega parlamenta o spremembi imena ne odraža večinske volje ljudi, ki zavračajo prespanski sporazum z Grčijo.
Vlada ignorira tudi stališče predsednika države Gjorgeta Ivanova, ki nasprotuje sporazumu, na globoko polarizacijo družbe pa kažejo tudi protesti v Skopju in drugih makedonskih mestih. Ministrstvo je opozorilo, da takšna metoda reševanja vprašanja nacionalnega pomena dolgoročno ne bo rešila problema imena države, da gre za ogrožanje stabilnosti in varnosti na Balkanu pa priča tudi izstop stranke Neodvisni Grki Panosa Kamenosa iz vladne koalicije in glasovanje o zaupnici grški vladi.
Sklenilo je z ugotovitvijo, da so Atene obšle večinsko mnenje grških državljanov, ker nočejo razpisati referenduma. Po mnenju Moskve je treba najti uravnoteženo rešitev brez časovnih rokov in pogojevanja od zunaj, ki bo izhajala iz široke javne podpore in bo znotraj pravnih okvirov. Grško zunanje ministrstvo je obtožilo Moskvo, da se vmešava v delovanje njihovih demokratičnih institucij, ki ga regulirajo ustava in zakoni, in ne komentarji tretjih oseb.
Skopje se ne ozira na glasovanje o zaupnici grški vladi in nadaljuje uveljavljanje dogovora z Atenami. V makedonskem uradnem listu je tako danes objavilo odločitev o spremembi ustave. S tem je postala veljavna uporaba imena države Republika Severna Makedonija, čeprav odločitve ni podpisal Ivanov, ki je proti ustavnim spremembam.
Po oceni premiera Zorana Zaeva njegov podpis ni potreben, odločitev pa je podpisal predsednik sobranja Talat Xhaferi. Makedonija mora mednarodne osebne dokumente državljanov uskladiti z ustavnimi spremembami v petih letih, dokumente za notranjo uporabo pa bo prilagajala postopoma, skladno s procesom odpiranja pogajanj države z Evropsko unijo.
Vlada je odmrznila tudi zakon o jezikih, ki uvaja albanski jezik kot drugi uradni jezik v Makedoniji. Sobranje je zakon sprejelo že pred letom dni, Ivanov pa ga že dvakrat ni hotel podpisati, ker je prepričan, da je protiustaven. Vladajoča koalicija ga je začasno dala na stran, ker si je postavila za prednostno nalogo zagotovitev dvetretjinske večine v parlamentu za sprejetje ustavnih sprememb in ustavnega zakona. Uvedba albanščine kot uradnega jezika je bila pogoj albanskih strank za podporo vladi.
Xhaferi je zakon takoj po končani zadnji fazi postopka za spremembo imena države in podpori dogovora z Grčijo poslal v objavo v uradnem listu. Podpredsednik vlade Buhar Osmani je pojasnil, da to pomeni, da bo lahko Xhaferi vodil zasedanja sobranja v albanskem jeziku. Po mnenju največje opozicijske stranke VMRO-DPMNE predstavlja objava zakona v uradnem listu brez podpisa predsednika države kaznivo dejanje, ki ne zastara, zanj pa je zagrožena zaporna kazen.
Cipras je progresivne sile danes pozval, naj podprejo njegovo vlado, da bi okrepili mednarodno vlogo države in stabilnost v regiji. Po njegovih besedah se je zavedal politične cene, ko se je odločil za poskus rešitve 27 let trajajočega spora o imenu Makedonije, kar je bilo vprašanje vesti. Kot je poudaril, mora vsakdo prevzeti svojo odgovornost v tem ključnem trenutku.
Konservativni vodja opozicijske stranke Nova demokracija Kiriakos Micotakis je Ciprasa obtožil, da je izdal grški narod. Kljub izstopu stranke Neodvisni Grki (Anel) iz vlade so štirje poslanci Anela že napovedali, da bodo podprli zaupnico vladi. Če jo bo dobila, bo lahko vlada nadaljevala delo in tudi ratificirala dogovor s Skopjem.
Grožnja stabilnosti na Balkanu
Moskva je prepričana, da je umetna sprememba imena Makedonije vsiljena od zunaj, in sicer s ciljem, da bi državo čim prej pokrili z Natovim dežnikom. Po njenem mora to vprašanje vzeti pod drobnogled varnostni svet ZN. Rusko zunanje ministrstvo je še ocenilo, da odločitev makedonskega parlamenta o spremembi imena ne odraža večinske volje ljudi, ki zavračajo prespanski sporazum z Grčijo.
Vlada ignorira tudi stališče predsednika države Gjorgeta Ivanova, ki nasprotuje sporazumu, na globoko polarizacijo družbe pa kažejo tudi protesti v Skopju in drugih makedonskih mestih. Ministrstvo je opozorilo, da takšna metoda reševanja vprašanja nacionalnega pomena dolgoročno ne bo rešila problema imena države, da gre za ogrožanje stabilnosti in varnosti na Balkanu pa priča tudi izstop stranke Neodvisni Grki Panosa Kamenosa iz vladne koalicije in glasovanje o zaupnici grški vladi.
Sklenilo je z ugotovitvijo, da so Atene obšle večinsko mnenje grških državljanov, ker nočejo razpisati referenduma. Po mnenju Moskve je treba najti uravnoteženo rešitev brez časovnih rokov in pogojevanja od zunaj, ki bo izhajala iz široke javne podpore in bo znotraj pravnih okvirov. Grško zunanje ministrstvo je obtožilo Moskvo, da se vmešava v delovanje njihovih demokratičnih institucij, ki ga regulirajo ustava in zakoni, in ne komentarji tretjih oseb.
Uveljavljanje dogovora z Grčijo
Skopje se ne ozira na glasovanje o zaupnici grški vladi in nadaljuje uveljavljanje dogovora z Atenami. V makedonskem uradnem listu je tako danes objavilo odločitev o spremembi ustave. S tem je postala veljavna uporaba imena države Republika Severna Makedonija, čeprav odločitve ni podpisal Ivanov, ki je proti ustavnim spremembam.
Po oceni premiera Zorana Zaeva njegov podpis ni potreben, odločitev pa je podpisal predsednik sobranja Talat Xhaferi. Makedonija mora mednarodne osebne dokumente državljanov uskladiti z ustavnimi spremembami v petih letih, dokumente za notranjo uporabo pa bo prilagajala postopoma, skladno s procesom odpiranja pogajanj države z Evropsko unijo.
Seje sobranja v albanskem jeziku
Vlada je odmrznila tudi zakon o jezikih, ki uvaja albanski jezik kot drugi uradni jezik v Makedoniji. Sobranje je zakon sprejelo že pred letom dni, Ivanov pa ga že dvakrat ni hotel podpisati, ker je prepričan, da je protiustaven. Vladajoča koalicija ga je začasno dala na stran, ker si je postavila za prednostno nalogo zagotovitev dvetretjinske večine v parlamentu za sprejetje ustavnih sprememb in ustavnega zakona. Uvedba albanščine kot uradnega jezika je bila pogoj albanskih strank za podporo vladi.
Xhaferi je zakon takoj po končani zadnji fazi postopka za spremembo imena države in podpori dogovora z Grčijo poslal v objavo v uradnem listu. Podpredsednik vlade Buhar Osmani je pojasnil, da to pomeni, da bo lahko Xhaferi vodil zasedanja sobranja v albanskem jeziku. Po mnenju največje opozicijske stranke VMRO-DPMNE predstavlja objava zakona v uradnem listu brez podpisa predsednika države kaznivo dejanje, ki ne zastara, zanj pa je zagrožena zaporna kazen.
