Novi ameriški nacionalni direktor za obveščevalne dejavnosti

Dana Coatsa, ki je bil večkrat kritičen do Trumpa, bo nasledil lojalnejši republikanski kongresnik John Ratcliffe.
Fotografija: Dan Coats. FOTO: Wikipedia
Odpri galerijo
Dan Coats. FOTO: Wikipedia

New York – Ameriški nacionalni direktor za obveščevalne dejavnosti Dan Coats bo petnajstega avgusta odstopil, je ameriški predsednik Donald Trump na Twitterju potrdil poročila o odhodu nekdanjega ameriškega veleposlanika v Nemčiji, s katerim ni soglašal o odnosih z Rusijo in drugih vprašanjih. Nasledil ga bo teksaški republikanski kongresnik John Ratcliffe, ki velja za neomajnega Trumpovega zagovornika in odločnega kritika preiskave Roberta Muellerja.
Republikanski kongresnik John Ratcliffe. FOTO: Alex Wong/Afp
Republikanski kongresnik John Ratcliffe. FOTO: Alex Wong/Afp


Na nedavnem zaslišanju posebnega preiskovalca v pravosodnem odboru predstavniškega doma je Ratcliffe soglašal z demokratskim voditeljem Jerroldom Nadlerjem, da Trump ne sme biti nad zakoni, a po njegovem mnenju tudi ne bi smel biti pod njimi. To kaže na prepričanje, da bi moral veljati za nedolžnega, če mu ne dokažejo krivde. Ratcliffe zato ne prinaša le menjave generacij v ameriški obveščevalni skupnosti, ampak naj bi pomagal tudi k napredovanju Trumpove agende zanje in za vso domačo in zunanjo politiko.

Januarja 2017, ko ga je Trump imenoval za vrhovni položaj ameriške obveščevalne skupnosti, je Coats žel pohvale z vseh strani in je bil v senatu potrjen z veliko večino glasov. Že nekaj mesecev kasneje pa je kritiziral predsednikova pričakovanja javne oprostitve sumov o njem v preiskavi ruskega vpletanja v ameriške volitve 2016 in si je s tem najverjetneje zapečatil usodo. Coatsu se ni zdelo primerno komentirati preiskave, ki jo je posebni preiskovalec Robert Mueller tedaj šele dobro začenjal, zdaj pa je ta končana in Trump se s polno paro loteva dokazovanja svojega prepričanja, da je bil žrtev »lova na čarovnice« on sam. Pravosodno ministrstvo Williama Barra je že imenovalo preiskovalca dogodkov iz leta 2016, ki so privedli k nadzoru zveznega preiskovalnega urada FBI nad člani njegove predsedniške kampanje.
Posebni preiskovalec Robert Mueller. FOTO: Jonathan Ernst/Reuters
Posebni preiskovalec Robert Mueller. FOTO: Jonathan Ernst/Reuters


Čeprav ga ni izrecno oprostil krivde, Mueller ni našel dokazov Trumpovega sodelovanja z ruskim vpletanjem v ameriške volitve, republikanski predsednik pa izpodbija tudi mnenje ameriške obveščevalne skupnosti, da mu je Rusija pomagala s podtalnim delovanjem. Ukazal je že odstranitev zaupnosti za številne dokumente iz tistega časa ter sodelovanje obveščevalnih služb pri preiskavi nekdanjega zveznega tožilca iz Connecticuta Johna Durhama. Trump in njegovi privrženci sprašujejo, zakaj Mueller in drugi niso preiskovali delovanja kampanje demokratske predsedniške kandidatke Hillary Clinton, ki je plačevala sporno agencijo Fusion GPS in s tem tudi informacije nekdanjega britanskega obveščevalca Christopherja Steela o domnevnem vulgarnem obnašanju republikanskega prvaka v moskovskem hotelu.
Prejšnja demokratska predsedniška kandidatka Hillary Clinton. FOTO: Brendan Mcdermid/Reuters
Prejšnja demokratska predsedniška kandidatka Hillary Clinton. FOTO: Brendan Mcdermid/Reuters


Tega celo Muellerjeva preiskava ni mogla potrditi, FBI pa je kljub temu nadzorovala sodelavce Donalda Trumpa in ne Hillary Clinton. Odstavljeni direktor FBI-ja James Comey pravi, da so to naredili zaradi informacij avstralskega veleposlanika o navedbah Trumpovega sodelavca Georgeja Papadopoulosa, ki je o ruskem posedovanju elektronske pošte z »umazanijo« o demokratski kandidatki pripovedoval, še preden se je ta pojavila na spletnem portalu WikiLeaks. Republikanci pa s prstom kažejo na skrivnostnega malteškega profesorja Josepha Mifsuda, ki je omenjenemu Trumpovemu zunanjepolitičnemu svetovalcu prvi govoril o tem. Mifsud je medtem izginil neznano kam, a se ga posebna preiskava Roberta Muellerja sploh ni lotila.

 Na čelu ameriških obveščevalnih služb se bo po sredi avgusta s tem ukvarjal Ratcliffe, pa tudi z drugimi nestrinjanji Dana Coatsa s predsednikom Trumpom. Dosedanji nacionalni direktor za obveščevalne službe se je javno čudil zaradi predsednikovega lanskega srečanja z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom v Helsinkih, nasprotoval pa je tudi prevladujočim ocenam Bele hiše o Severni Koreji in Iranu. Pri prvi je podvomil, da se bo odpovedala jedrskemu orožju, pri drugem pa, da si bo takoj začel prizadevati zanj, domneval pa je tudi, da se bo Teheran še naprej vmešaval v dogajanja v Siriji. Trump je v zameno svoje voditelje obveščevalnih služb imenoval pasivne in naivne ter jih pošiljal nazaj v šolo, Dan Coats pa je v januarskem govoru poudaril, da je njihova naloga iskati resnico o svetu in to tudi povedati.

 

Komentarji: