Skrajno levi teroristi dejavnejši, skrajno desni bolj povezani
Terorizem v Evropi je tudi lani ostal močno geografsko razpršen in se je kazal v številnih oblikah, kaže poročilo Europola.
Odpri galerijo
Zafrustrirani, z računalniki obsedeni 27-letnik Stephan Balliet, ki živi pri materi, je osumljen za lanski smrtonosni antisemitski napad v vzhodnonemškem mestu Halle. V napadu sta umrla dva človeka, a za nemško oblast to ni terorizem. FOTO: Uli Deck/Afp
Ljubljana – Lani je v Evropi 13 držav zabeležilo 119 terorističnih napadov, v katerih je umrlo deset ljudi, 27 pa je bilo ranjenih. Največji delež od skupaj 1004 posameznikov iz 19 držav članic EU, aretiranih zaradi sodelovanja v terorističnih napadih, je bilo zaprtih v Belgiji, Franciji, Italiji, Španiji in Združenem kraljestvu.
Ne glede na nacionalni izvor in ideološko ozadje terorista se glavni cilj teroristov že stoletja ne spreminja, z vzbujanjem strahu v splošni populaciji želijo spodkopati družbo in politični sistem ter dati moč ekstremnim političnim silam in tako še bolj polarizirati družbo, so zapisali na Europolu v uvodu v letno poročilo o stanju in trendih terorizma v Evropi.
Skupno število terorističnih napadov – zabeležili so uspele, spodletele in predčasno preprečene napade – je bilo lani za deset manjše kot leta 2018 in precej manjše kot 205 leta 2017. Vseh deset lanskih smrtnih žrtev in 26 ranjenih zaradi terorizma so povzročili džihadistični napadi, ena oseba pa je bila poškodovana v desničarskem terorističnem napadu. Poleg tega so v Nemčiji zabeležili dva večja nasilna napada ekstremistov, ki po tamkajšnji zakonodaji ne veljata za terorizem, sta pa terjala skupaj tri smrtne žrtve in več ranjenih.
Europol ugotavlja, da v evropskih zaporih zaprti posamezniki, ki se tam v družbi obsojenih ekstremistov in teroristov radikalizirajo, postajajo resna varnostna grožnja. Samo v francoskih zaporih imajo več kot 500 obsojenih teroristov in okoli 900 radikaliziranih posameznikov. Od sredine leta 2018 do konca lanskega leta so v francoskih zaporih preprečili štiri napade. O podobnih težavah z radikalizacijo in celo z oblikovanjem terorističnih celic v zaporih poročajo tudi iz Belgije, Nizozemske, Španije in Danske.
Europol je lani zabeležil 21 terorističnih napadov z džihadističnim ozadjem, to je tri manj kot leto prej in 12 manj kot leta 2017. Tovrstni terorizem je še vedno razmeroma razpršen po stari celini, od lanskih 21 napadov so bili uspešni trije, štirje so spodleteli, 14 pa so jih organi pregona pravočasno preprečili. Že drugo leto zapored je število tako preprečenih džihadističnih napadov močno preseglo vsoto uspešnih in spodletelih napadov. Vse, razen enega od sedmih lanskih uspešnih oziroma spodletelih džihadističnih napadov, so izvedli posamezniki, ki so delovali samostojno, medtem ko je bilo v veliko večino preprečenih napadov vpletenih več udeležencev.
Najpogostejše tarče džihadistov lani so bili naključni ljudje na javnih površinah, vojaško in policijsko osebje. Na dejavnost džihadističnih teroristov v Evropi še vedno vpliva predvsem dogajanje na vojnih območjih zunaj Evrope, teroristi pa so med seboj povezani v ohlapne mreže, brez neposrednih organizacijskih povezav z Al Kaido ali samooklicano Islamsko državo.
Čeprav se število terorističnih napadov z etnonacionalističnim in separatističnim ozadjem v Evropi zmanjšuje že več let, ostajajo taka teroristična dejanja na vrhu po številčnosti, saj jih je bilo lani več kot džihadističnih, skrajno levičarskih in skrajno desničarskih skupaj. Irski, baskovski in korziški separatisti so glavni vir takih napadov v Evropi. Kurdske in tamilske separatistične skupine pa v državah članicah Evropske unije izvajajo svoje propagandne, logistične in finančne operacije, iz evropskih držav pa tudi novačijo nove člane.
Zdi se, da sredozemsko podnebje najbolj ustreza skrajno levičarskim in anarhističnim terorističnim skupinam. Grčija, Italija in Španija namreč ostajajo epicenter, kjer se zgodi največ napadov takih skupin, ugotavljajo v Europolu. Število teh napadov se je lani v primerjavi z letom 2018 povečalo za sedem na 26. Zasebna podjetja, kritična infrastruktura in vladne ustanove so bile najpogostejše tarče napadov tovrstnih skupin.
V večini primerov so izvajalci napadov ostali neznani, odgovornost za napade pa so skrajni levičarji in anarhisti večinoma prevzemali anonimno po spletu. Število aretacij v zvezi s temi napadi se je lani več kot potrojilo v primerjavi z letom prej, večina teh aretacij je bila neposredna posledica nasilnih demonstracij in spopadov z varnostnimi silami v Italiji, kar 71 od skupaj 111 lanskih aretacij skrajnih levičarjev se je zgodilo v Italiji.
Po zmanjšanju števila skrajnih desničarskih terorističnih napadov leta 2018 so lani tri članice EU zabeležile skupaj šest napadov skrajnih desničarjev. V Nemčiji so zabeležili še dva napada desničarskih skrajnežev s tremi smrtnimi žrtvami, vendar nemška zakonodaja teh napadov ne klasificira kot terorizem. Število aretacij v zvezi s temi napadi se je lani zmanjšalo na 21 s 44 leto prej.
Strokovnjaki v Europolu opozarjajo, da so bili povzročitelji krvavih napadov desničarskih skrajnežev na Novi Zelandiji, v ZDA, na Norveškem in v Nemčiji povezani v za širšo javnost zaprte spletne skupnosti in so navdihovali drug drugega. Poleg spletnih skupin za krepitev povezav med desničarskimi skrajneži se za to uporabljajo tudi koncerti in javna zborovanja v počastitev različnih zgodovinskih dogodkov.
Čeprav desničarska ideologija ni enotna in jo poganjajo različni motivi, je vsem tovrstnim skupinam skupno zavračanje kulturne in nacionalne raznovrstnosti ter zavračanje pravic manjšin. Tudi zaščita pred grožnjami islamizacije in nelegalnimi migracijami pogosto druži tovrstne skupine. Poleg Slovenije so pojave paravojaških skupin, ki poskušajo preprečiti migracije, zaznali še v Belgiji in Franciji.
Ne glede na nacionalni izvor in ideološko ozadje terorista se glavni cilj teroristov že stoletja ne spreminja, z vzbujanjem strahu v splošni populaciji želijo spodkopati družbo in politični sistem ter dati moč ekstremnim političnim silam in tako še bolj polarizirati družbo, so zapisali na Europolu v uvodu v letno poročilo o stanju in trendih terorizma v Evropi.
Skupno število terorističnih napadov – zabeležili so uspele, spodletele in predčasno preprečene napade – je bilo lani za deset manjše kot leta 2018 in precej manjše kot 205 leta 2017. Vseh deset lanskih smrtnih žrtev in 26 ranjenih zaradi terorizma so povzročili džihadistični napadi, ena oseba pa je bila poškodovana v desničarskem terorističnem napadu. Poleg tega so v Nemčiji zabeležili dva večja nasilna napada ekstremistov, ki po tamkajšnji zakonodaji ne veljata za terorizem, sta pa terjala skupaj tri smrtne žrtve in več ranjenih.
Europol ugotavlja, da v evropskih zaporih zaprti posamezniki, ki se tam v družbi obsojenih ekstremistov in teroristov radikalizirajo, postajajo resna varnostna grožnja. Samo v francoskih zaporih imajo več kot 500 obsojenih teroristov in okoli 900 radikaliziranih posameznikov. Od sredine leta 2018 do konca lanskega leta so v francoskih zaporih preprečili štiri napade. O podobnih težavah z radikalizacijo in celo z oblikovanjem terorističnih celic v zaporih poročajo tudi iz Belgije, Nizozemske, Španije in Danske.
Eden največjih terorističnih napadov v zadnjem času v Evropi se je zgodil pred skoraj štirimi leti v Nici, ko je tovornjak zapeljal v množico ljudi. FOTO: Eric Gaillard/Reuters
Džihadistom pojenja sapa
Europol je lani zabeležil 21 terorističnih napadov z džihadističnim ozadjem, to je tri manj kot leto prej in 12 manj kot leta 2017. Tovrstni terorizem je še vedno razmeroma razpršen po stari celini, od lanskih 21 napadov so bili uspešni trije, štirje so spodleteli, 14 pa so jih organi pregona pravočasno preprečili. Že drugo leto zapored je število tako preprečenih džihadističnih napadov močno preseglo vsoto uspešnih in spodletelih napadov. Vse, razen enega od sedmih lanskih uspešnih oziroma spodletelih džihadističnih napadov, so izvedli posamezniki, ki so delovali samostojno, medtem ko je bilo v veliko večino preprečenih napadov vpletenih več udeležencev.
Najpogostejše tarče džihadistov lani so bili naključni ljudje na javnih površinah, vojaško in policijsko osebje. Na dejavnost džihadističnih teroristov v Evropi še vedno vpliva predvsem dogajanje na vojnih območjih zunaj Evrope, teroristi pa so med seboj povezani v ohlapne mreže, brez neposrednih organizacijskih povezav z Al Kaido ali samooklicano Islamsko državo.
Etnonacionalisti in separatisti prezrti, a še vedno dejavni
Čeprav se število terorističnih napadov z etnonacionalističnim in separatističnim ozadjem v Evropi zmanjšuje že več let, ostajajo taka teroristična dejanja na vrhu po številčnosti, saj jih je bilo lani več kot džihadističnih, skrajno levičarskih in skrajno desničarskih skupaj. Irski, baskovski in korziški separatisti so glavni vir takih napadov v Evropi. Kurdske in tamilske separatistične skupine pa v državah članicah Evropske unije izvajajo svoje propagandne, logistične in finančne operacije, iz evropskih držav pa tudi novačijo nove člane.
V terorističnem napadu na mostu v Londonu sta lani umrla dva človeka, še trije so bili ranjeni. FOTO: Henry Nicholls/Reuters
Skrajni levičarji in anarhisti v vzponu
Zdi se, da sredozemsko podnebje najbolj ustreza skrajno levičarskim in anarhističnim terorističnim skupinam. Grčija, Italija in Španija namreč ostajajo epicenter, kjer se zgodi največ napadov takih skupin, ugotavljajo v Europolu. Število teh napadov se je lani v primerjavi z letom 2018 povečalo za sedem na 26. Zasebna podjetja, kritična infrastruktura in vladne ustanove so bile najpogostejše tarče napadov tovrstnih skupin.
V večini primerov so izvajalci napadov ostali neznani, odgovornost za napade pa so skrajni levičarji in anarhisti večinoma prevzemali anonimno po spletu. Število aretacij v zvezi s temi napadi se je lani več kot potrojilo v primerjavi z letom prej, večina teh aretacij je bila neposredna posledica nasilnih demonstracij in spopadov z varnostnimi silami v Italiji, kar 71 od skupaj 111 lanskih aretacij skrajnih levičarjev se je zgodilo v Italiji.
Varda Slovenijo pripeljala v Europolovo poročilo
Po zmanjšanju števila skrajnih desničarskih terorističnih napadov leta 2018 so lani tri članice EU zabeležile skupaj šest napadov skrajnih desničarjev. V Nemčiji so zabeležili še dva napada desničarskih skrajnežev s tremi smrtnimi žrtvami, vendar nemška zakonodaja teh napadov ne klasificira kot terorizem. Število aretacij v zvezi s temi napadi se je lani zmanjšalo na 21 s 44 leto prej.
Strokovnjaki v Europolu opozarjajo, da so bili povzročitelji krvavih napadov desničarskih skrajnežev na Novi Zelandiji, v ZDA, na Norveškem in v Nemčiji povezani v za širšo javnost zaprte spletne skupnosti in so navdihovali drug drugega. Poleg spletnih skupin za krepitev povezav med desničarskimi skrajneži se za to uporabljajo tudi koncerti in javna zborovanja v počastitev različnih zgodovinskih dogodkov.
Čeprav desničarska ideologija ni enotna in jo poganjajo različni motivi, je vsem tovrstnim skupinam skupno zavračanje kulturne in nacionalne raznovrstnosti ter zavračanje pravic manjšin. Tudi zaščita pred grožnjami islamizacije in nelegalnimi migracijami pogosto druži tovrstne skupine. Poleg Slovenije so pojave paravojaških skupin, ki poskušajo preprečiti migracije, zaznali še v Belgiji in Franciji.
