Slobo je prepustil civiliste na milost in nemilost bombam
Natovo bombardiranje nacionalne radiotelevizije (RTS) je bil napad na civilni objekt in vojni zločin.
Odpri galerijo
Upokojeni srbski oficir Zoltan Dani pozira v družbi z nevidnim ameriškim letalom US F117, ki ga je sklatil z neba. FOTO: Andrej Isaković/AFP
V Srbiji te dni obeležujejo 20. obletnico Natovega bombardiranja nacionalne radiotelevizije (RTS), ki je terjalo 16 civilnih žrtev. Tedanja oblast ni naredila nič, da bi preprečila tragedijo. To je bil vojni zločin, ni pa bilo prvič, da je bila balkanska medijska hiša tarča granat.
Predstavniki RTS, novinarskih združenj, kolegov in svojcev ubitih civilistov se sprašujejo, zakaj nihče ni odgovarjal za ta zločin. Predsednik Srbije se ni udeležil polaganja vencev pred spomenikom "Zakaj". Po mnenju prvaka Nove Srbije Vladimirja Ilića je to logično, ker je bil Aleksander Vučić kot tedanji minister za informiranje obveščen o bombardiranju.
Čeprav je takratna oblast prepustila civiliste na milost in nemilost bombam, je bil zaradi njihove smrti obsojen na deset let zapora le bivši direktor RTS Dragoljub Milanović, ker ni spoštoval ukaza zvezne vlade pokojne Zvezne republike Jugoslavije (ZRJ), naj zaposlene evakuira iz televizijskega poslopja. Milanović je edini plačal ceno, čeprav si nihče v vrhu oblasti ni razbijal glave z njegovo "neposlušnostjo", ker so ocenili, da bo smrt civilistov na delovnih mestih izzvala zanje pozitiven odziv v svetu.
Vrh Nata je ocenil, da je bila RTS legitimna tarča, ker je širila vojno propagando, ki jo je vodil tedanji predsednik ZRJ Slobodan Milošević. RTS je s "profesionalnim in etičnim" poročanjem o balkanski moriji zavajala ljudi, ki so še vedno prepričani, da so Muslimani granatirali sami sebe na sarajevski tržnici Markale in da v Srebrenici ni bilo genocida. Čeprav si je tudi RTS posredno umazala roke z nedolžno krvjo, je Human Rights Watch (HRW) ocenila, da bombardiranje ni privedlo do konkretne ali neposredne vojaške prednosti, zaradi česar bi bil RTS legitimen cilj. Po mnenju HRW ni nobenega opravičila za letalski napad, da je šlo za napad na civilni objekt in vojni zločin, pa je ocenila tudi Amnesty International na Balkanu.
V Srbiji večina ljudi še vedno zanika zločine storjene v njihovem imenu ali pa jih opravičuje z zločini storjenimi nad Srbi. Zato ne preseneča ugotovitev predsednika Društva novinarjev Srbije Vladimirja Radomirovića, da pred Natovim bombardiranjem RTS ni bila bombardirana še nobena medijska hiša. Po njegovi in logiki somišljenikov na poslopje sarajevskega dnevnika Oslobođenje niso padale srbske granate, ki so ga zravnale z zemljo, temveč toča velika kot bombe.
Toča je ranila več deset zaposlenih, novinarji pa so se pred naravno ujmo zatekli v atomska zaklonišča. Na Sarajevo niso padale granate nekdanjega političnega voditelja bosanskih Srbov Radovana Karadžića in njihovega bivšega vojaškega poveljnika Ratka Mladića, na katastrofalno točo pa spominja tudi RTV Sarajevo.
Srbsko javnost vznemirjajo Natove vojaške vaje, ki bodo od 20. maja do 15. julija potekale tudi v Severni Makedoniji. Na njih bodo poleg domačih in ameriških vojakov ter zaveznikov iz Črne gore, Albanije, Bolgarije in Litve sodelovali ameriški bombniki B-1B, ki so bombardirali nekdanjo ZRJ. Po oceni srbskih vojaških analitikov, naj bi bili strateški bombniki, ki redko sodelujejo na vojaških vajah v Evropi, politično sporočilo o ameriški dominaciji v regiji.
Predstavniki RTS, novinarskih združenj, kolegov in svojcev ubitih civilistov se sprašujejo, zakaj nihče ni odgovarjal za ta zločin. Predsednik Srbije se ni udeležil polaganja vencev pred spomenikom "Zakaj". Po mnenju prvaka Nove Srbije Vladimirja Ilića je to logično, ker je bil Aleksander Vučić kot tedanji minister za informiranje obveščen o bombardiranju.
Civilisti kot legitimen cilj
Čeprav je takratna oblast prepustila civiliste na milost in nemilost bombam, je bil zaradi njihove smrti obsojen na deset let zapora le bivši direktor RTS Dragoljub Milanović, ker ni spoštoval ukaza zvezne vlade pokojne Zvezne republike Jugoslavije (ZRJ), naj zaposlene evakuira iz televizijskega poslopja. Milanović je edini plačal ceno, čeprav si nihče v vrhu oblasti ni razbijal glave z njegovo "neposlušnostjo", ker so ocenili, da bo smrt civilistov na delovnih mestih izzvala zanje pozitiven odziv v svetu.
Vrh Nata je ocenil, da je bila RTS legitimna tarča, ker je širila vojno propagando, ki jo je vodil tedanji predsednik ZRJ Slobodan Milošević. RTS je s "profesionalnim in etičnim" poročanjem o balkanski moriji zavajala ljudi, ki so še vedno prepričani, da so Muslimani granatirali sami sebe na sarajevski tržnici Markale in da v Srebrenici ni bilo genocida. Čeprav si je tudi RTS posredno umazala roke z nedolžno krvjo, je Human Rights Watch (HRW) ocenila, da bombardiranje ni privedlo do konkretne ali neposredne vojaške prednosti, zaradi česar bi bil RTS legitimen cilj. Po mnenju HRW ni nobenega opravičila za letalski napad, da je šlo za napad na civilni objekt in vojni zločin, pa je ocenila tudi Amnesty International na Balkanu.
Toča velika kot granate
V Srbiji večina ljudi še vedno zanika zločine storjene v njihovem imenu ali pa jih opravičuje z zločini storjenimi nad Srbi. Zato ne preseneča ugotovitev predsednika Društva novinarjev Srbije Vladimirja Radomirovića, da pred Natovim bombardiranjem RTS ni bila bombardirana še nobena medijska hiša. Po njegovi in logiki somišljenikov na poslopje sarajevskega dnevnika Oslobođenje niso padale srbske granate, ki so ga zravnale z zemljo, temveč toča velika kot bombe.
Toča je ranila več deset zaposlenih, novinarji pa so se pred naravno ujmo zatekli v atomska zaklonišča. Na Sarajevo niso padale granate nekdanjega političnega voditelja bosanskih Srbov Radovana Karadžića in njihovega bivšega vojaškega poveljnika Ratka Mladića, na katastrofalno točo pa spominja tudi RTV Sarajevo.
Srbsko javnost vznemirjajo Natove vojaške vaje, ki bodo od 20. maja do 15. julija potekale tudi v Severni Makedoniji. Na njih bodo poleg domačih in ameriških vojakov ter zaveznikov iz Črne gore, Albanije, Bolgarije in Litve sodelovali ameriški bombniki B-1B, ki so bombardirali nekdanjo ZRJ. Po oceni srbskih vojaških analitikov, naj bi bili strateški bombniki, ki redko sodelujejo na vojaških vajah v Evropi, politično sporočilo o ameriški dominaciji v regiji.
