Prva skupina slovenskih državljanov, ki so zaradi vojne obtičali na Bližnjem vzhodu, je nekaj minut čez 22. uro po dolgih urah čakanja in negotovosti prispela na letališče na Brniku. V zgodnjih jutranjih urah sta nato pristali še dve letali, ki sta iz Dubaja v domovino prepeljali evakuirane Slovence, za 12.40 je med prihodi na letališču Brnik napovedano še četrto – iz Jordanije.

Že kar nekaj časa pred prihodom prve skupine evakuiranih Slovencev s kriznih žarišč so jih nestrpno pričakovali svojci, prijatelji, tudi sodelavci, v še večjem številu predstavniki medijev. Tam je bila tudi vojska, prav tako Rdeči križ, na voljo je bila psihična pomoč.

Suzana Kosi s Ptuja je v rokah držala rožnat balon v obliki dvojke: »Vnukinja prav danes praznuje drugi rojstni dan,« je povedala, vidno izmučena od skrbi, ter s prijateljico je čakala, da pride skozi vrata hčerka z družino, ki je počitnice preživljala v Dubaju.

Zraven nje je stala ženska s polno vrečo plišastih igrač: »Za otroke, ki se vračajo,« je prikimala. Prav v tistem času sta pristali še dve letali, med njimi tudi skupina košarkarjev, ki jih ni bilo težko ločiti od drugih potnikov. Ko so prispeli potniki iz Maskata, pa je med čakajočimi zavel val olajšanja. Skočili so si v objem, pritekla je kakšna solza sreče in olajšanja, odprli so penino.

Luka Vrhovec iz Ljubljane je bil z družino na dopustu v Dubaju. Končale naj bi se jutri. »Tako da smo samo en dan prej prišli domov,« je dobrovoljno dejal, medtem ko je njegov sin za televizijsko ekipo že dajal izjavo. Vendar so se zaradi varnostnih razmer odločili, da se prej vrnejo, saj so izvedeli, da je bil njihov let odpovedan. Kljub napadom v Dubaju po njegovih besedah panike ni bilo, slišati je bilo sicer eksplozije, toda življenje je bilo normalno, tudi njihov dopust je bil zelo lep – če ga le ne bi bilo treba prej končati.

Luka Vrhovec je z družino počitnikoval v Dubaju. FOTO: Simona Bandur

Vrnitev je potekala dobro, predvsem iz Dubaja proti Omanu, v Maskatu pa se je začelo zapletati. »Informacije so se vsake pol ure spreminjale, zato je nastal kaos. Slabo voljo pa sta povzročala predvsem dva predstavnika agencije, ki nista znala pomiriti ljudi.« 

Kot je dodal, je bila organizacija slaba; na letališču v Maskatu so jih pustili, da se sami znajdejo, potniki drugi držav so odhajali na letala in poleteli domov, le oni so čakali. Podobno je povedala Monja Koderman, mama treh otrok s Ptuja. Hčerka je res imela rojstni dan, a ji ga ni uspelo praznovati, je dejala.

V Dubaju so se kljub vsemu imeli lepo, slišati je bilo eksplozije, vendar je obramba delovala. Bolj nevarno je bilo, je menila, potovanje domov. »Na letališču so pustili 30 družin z majhnimi otroki, nihče ni prevzel odgovornosti, nismo imeli pravih informacij,« je opisovala. 

Na prvem letalu je bilo okoli 125 Slovencev. FOTO: Borut Živulović/Bobo

Zaradi tega se je moral minister za obrambo Borut Sajovic, ki je skupaj s sekretarjem za nacionalno varnost v kabinetu predsednika vlade Vojkom Volkom na letališči sprejel prve potnike iz Dubaja, zagovarjati pred njimi in mediji. 

»Ob prihodu sem videl izmučene obraze, družine z majhnimi otroki. Pot je bila dolga, bilo jim je težko. Od kod pa prihajajo? To ni vrnitev s počitnic, to je evakuacija z območja, kjer padajo rakete in kjer ljudje bežijo v zatočišča,« je izjavil.

»Zadovoljen sem, da smo jih spravili domov. Žal mi je za vse nevšečnosti, za vse stiske, a ključno je, da so prišli vsi živi in zdravi domov. Veliko jih še čaka in naše misli so zdaj pri njih.« Kot je dodal, imajo zdaj tudi več izkušenj in upajo, da bodo tudi nadaljnje evakuacije uspešne.

Sočasno je prispela ekipa košarkarjev. FOTO: Simona Bandur

Kmalu za tem letalom sta iz Dubaja vzleteli še dve repatriacijski letali v sodelovanju z družbo Flydubai z načrtovanima prihodoma ponoči, še ena skupina iz Maskata z Jordan Aviation naj bi prispela v četrtek. Vsega skupaj naj bi se tako iz Združenih arabskih emiratov vrnilo okoli 550 Slovencev. Na ministrstvu za zunanje zadeve so poziv, da se oglasijo, izdali tudi za državljane, ki so na območju Katarja in Savdske Arabije.

Slovenci v ZAE večinoma ne razmišljajo o evakuaciji

O razmerah tudi Sekretariat za nacionalno varnost

Prve potnike z Bližnjega vzhoda smo sicer pričakovali v sredo zgodaj zjutraj, a se je dan prej zapletlo, saj letalo družbe Jordan Aviation ni dobilo dovoljenja za pristanek v Maskatu. Po urah negotovosti (in nekaj slabe volje) je okoli 125 potnikov (prednost so imeli otroci s starši, starejši in bolni) dopoldne vendarle izvedelo, da bodo poleteli proti Ljubljani s postankom v jordanski Akabi.

V zvezi s tem so zakrožile novice, da je bil postanek posledica ameriškega brezpilotnika, ki da je zaprl pot slovenskemu evakuacijskemu letalu. To so bile, kot so poudarili uradni viri, lažne novice. Letalo je postalo zaradi menjave posadke in polnjenja goriva. Polet je bil na začetku preložen zaradi varnosti: v torek zvečer se je namreč zgodil napad na omansko pristanišče, zato sta zračni prostor zaprli tako Savdska Arabija kot Jordanija in letalo ni moglo odleteti iz Omana.

Minister za obrambo Sajovic se je moral braniti. FOTO: Simona Bandur

Evakuacijo slovenskih državljanov sicer spremlja tudi Slovenska varnostno-obveščevalna agencija, ki pri presojanju varnosti sodeluje s partnerskimi obveščevalnimi agencijami. O razmerah na Bližnjem vzhodu je sicer v torek razpravljal tudi Sekretariat za nacionalno varnost in razmere ocenil za nepredvidljive in varnostno zelo zapletene.

Poleg omenjenega poleta je predviden še en iz Omana z družbo Jordan Aviation in dva s Flydubaiem, potem naj bi bilo na seznamu za evakuacijo še za približno letalo in pol slovenskih državljanov. Kot so zatrdili predstavniki oblasti, je treba upoštevati, da so razmere skrajno nepredvidljive in varnostno zapletene, njihov cilj je predvsem varno spraviti državljane domov. Oteževalna okoliščina je, da Slovenija nima več svojega letalskega prevoznika. Posamezni repatriacijski let, kot smo izvedeli, stane med 140.000 in 170.000 evri. Vlada je za vrnitev slovenskih državljanov zagotovila 1,5 milijona evrov.

Okoli tisoč Slovencev

Na Bližnjem vzhodu je bilo po podatkih ministrstva za zunanje zadeve ujetih okoli tisoč Slovencev, od 700 do 800 v ZAE, a se številka spreminja, saj ljudje iščejo tudi druge možnosti. Ena od teh so komercialni poleti, ki jih ponovno vzpostavljajo. Zato je Viktor Mlakar, vodja konzularne službe na ministrstvu, potnikom, ki imajo vozovnico za polet iz Dubaja ali katerekoli druge destinacije in dobijo poziv, svetoval, da izkoristijo priložnost.

Ministrstvo za zunanje zadeve, ki se je v sredo otepalo kritik, da so Slovenci na kriznem območju prepuščeni samim sebi in da evakuacija poteka prepočasi, je včeraj napovedalo, da bosta diplomatki na veleposlaništvu v Abu Dabiju dobili pomoč, in pozvalo državljane, ki se še niso oglasili iz držav Bližnjega vzhoda, naj jim sporočijo svoje podatke.

Na številko 114, ki so jo prav tako vzpostavili za Slovence, ujete v tujini, in njihove svojce, se je oglasilo že okoli 300 ljudi, največ se jih je oglasilo iz Šrilanke, Maldivov, Singapurja in Tokia.

FOTO: Simona Bandur

Številni repatriacijski poleti tudi v druge države

V sredo so evakuacije državljanov izvedle tudi druge države. Zgodaj zjutraj je iz Omana v Pariz priletelo prvo letalo in pripeljalo domov francoske državljane, kar je kaplja v morje, saj jih je po podatkih vlade zaradi razmer na Bližnjem vzhodu ujetih kar 400.000.

Francija je po poročanju Reutersa na mejo Izraela z Egiptom in Jordanijo ter ZAE z Omanom in Savdsko Arabijo namestila konzularne ekipe, da bi olajšala državljanom prestope in bi lahko v sosednjih državah čim prej dobili možnosti letalske povezave proti domovini. Nova letala z državljani so po prvi skupini, ki je prispela že v ponedeljek, pričakali tudi na Otoku, po vladnih podatkih je za podporo prosilo okoli 130.000 njihovih državljanov.

Avstrijsko zunanje ministrstvo je prav tako pomagalo približno 120 državljanom iz ranljivih skupin pri vrnitvi iz ZAE in Izraela. Danes so repatriacijske polete načrtovale še Madžarska (za 90 državljanov), Bolgarija (okoli 300) in Grčija (okoli tisoč).

V ZAE je ostalo približno 2000 hrvaških rezidentov, od katerih jih 300 želi repatriacijo, in še 460 turistov. Hrvaška je poslala ponje letala družbe Croatia Airlines, iz Dubaja naj bi jih prepeljali tudi letali lokalne letalske družbe, so sporočili z njihovega ministrstva za zunanje zadeve. Doslej so nekaj deset državljanov evakuirali iz Izraela, Jordanije, Bahrajna in Omana. Evakuacije nadaljuje tudi Srbija, kamor je zjutraj prispelo še drugo letalo družbe Flydubai iz Dubaja. Srbski potniki so se vrnili tudi z letalom družbe Air Serbia, evakuirali so jih iz Izraela. Črnogorska vlada je prve potnike z vojnega območja prav tako sprejela v torek zvečer, te dni jih pričakuje še 200.

Čeprav je nemška vlada preložila odgovornost za vrnitev njenih državljanov (na Bližnjem vzhodu jih je približno 30.000) na organizatorje potovanj, je danes vendarle napovedala repatriacijske polete družbe Lufthansa iz Riada in Maskata za posebej ranljive prebivalce. V Nemčijo sta bila že v torek pri družbi Emirates vzpostavljena dva komercialna poleta, so poročali za televizijo ZDF.