Slovenija bo še naprej vztrajala pri svojih stališčih
Leto dni po začetku implementacije arbitražne razsodbe stališča Ljubljane in Zagreba niso nič bližje kot ob enakem času lani.
Odpri galerijo
V zadnjem letu dni je bila velika večina incidentov med državama, povezanih z uveljavljanem arbitražne razsodbe, skoncentriranih na morju. FOTO: Matej Družnik/Delo
Pred prihajajočo obletnico začetka implementacije arbitražne razsodbe so iz urada vlade za komuniciranje sporočili, da Slovenija nadaljuje z implementacijo razsodbe, »kolikor je to mogoče brez sodelovanja nasprotne strani in izvaja zakone, ki so bili sprejeti v zvezi z implementacijo«.
Pristop, ki ga je uveljavila prejšnja Cerarjeva vlada, se bo nadaljeval tudi v prihodnje, medtem ko bo Slovenija čakala na ugoden razplet tožbe, ki jo je proti Hrvaški junija letos vložila na Sodišču Evropske unije v Luksemburgu.
30. decembra bo minilo 12 mesecev, odkar je država na kopnem in morju začela uveljavljati določila razsodbe arbitražnega sodišča. Javno izražena pričakovanja slovenske strani, da bo Hrvaška tudi sama začela spoštovati in uveljavljati razsodbo, se do danes niso uresničila. Uradni Zagreb je, nasprotno, ves čas vztrajal pri tem, da arbitražna razsodba za Hrvaško ne velja. Slovenska stran poudarja, da bo Hrvaško še naprej javno pozivala k dialogu in uveljavitvi arbitražne razsodbe, v upanju, da bo na hrvaški strani »prevladala odgovornost in dozorelo spoznanje, da je arbitražno razsodbo treba uveljaviti«.
Kot so še poudarili pri Ukom, se Slovenija »zaveda, da je njeno stališče pravilno in bo na njem tudi vztrajala.«
Istočasno se bo pripravljala na reševanje spora po sodni poti. V teh dneh se pričakuje, da bo Sodišče EU prejelo odgovor Hrvaške na tožbo, ki jo je proti njej zaradi nespoštovanja arbitražne razsodbe, in s tem kršenja mednarodnega ter evropskega prava, poleti vložila Slovenija.
Predstavniki sodišča nam niso mogli dati nobenih konkretnih informacij o tem, kdaj se izteče rok za vložitev hrvaškega odgovora. Ko bo ta enkrat vložen, ga bosta lahko obe stranki v postopku še dopolnili v zato posebno določenih rokih.
V zadnjem letu dni je bila velika večina mejnih incidentov skoncentrirana na morju, konkretno med sredinsko črto v Piranskem zalivu, ki jo kot veljavno mejo še vedno priznava hrvaška stran, in novo mejno črto, ki jo je določilo arbitražno sodišče.
Od začetka izvajanja arbitražne sodbe do 18. 12. 2018 je bilo zabeleženih 1559 incidentov, povezanih z vplutji hrvaških ribiških plovil in plovil hrvaških varnostnih organov, so nam potrdili na slovenski policiji. Pri tem je v slovensko morje vplulo 2352 hrvaških plovil, od tega 1064 plovil hrvaških varnostnih organov in 1288 ribiških hrvaških plovil.
Pristop, ki ga je uveljavila prejšnja Cerarjeva vlada, se bo nadaljeval tudi v prihodnje, medtem ko bo Slovenija čakala na ugoden razplet tožbe, ki jo je proti Hrvaški junija letos vložila na Sodišču Evropske unije v Luksemburgu.
30. decembra bo minilo 12 mesecev, odkar je država na kopnem in morju začela uveljavljati določila razsodbe arbitražnega sodišča. Javno izražena pričakovanja slovenske strani, da bo Hrvaška tudi sama začela spoštovati in uveljavljati razsodbo, se do danes niso uresničila. Uradni Zagreb je, nasprotno, ves čas vztrajal pri tem, da arbitražna razsodba za Hrvaško ne velja. Slovenska stran poudarja, da bo Hrvaško še naprej javno pozivala k dialogu in uveljavitvi arbitražne razsodbe, v upanju, da bo na hrvaški strani »prevladala odgovornost in dozorelo spoznanje, da je arbitražno razsodbo treba uveljaviti«.
Kot so še poudarili pri Ukom, se Slovenija »zaveda, da je njeno stališče pravilno in bo na njem tudi vztrajala.«
V pričakovanju hrvaškega odgovora
Istočasno se bo pripravljala na reševanje spora po sodni poti. V teh dneh se pričakuje, da bo Sodišče EU prejelo odgovor Hrvaške na tožbo, ki jo je proti njej zaradi nespoštovanja arbitražne razsodbe, in s tem kršenja mednarodnega ter evropskega prava, poleti vložila Slovenija.
Predstavniki sodišča nam niso mogli dati nobenih konkretnih informacij o tem, kdaj se izteče rok za vložitev hrvaškega odgovora. Ko bo ta enkrat vložen, ga bosta lahko obe stranki v postopku še dopolnili v zato posebno določenih rokih.
Večina incidentov na morju
V zadnjem letu dni je bila velika večina mejnih incidentov skoncentrirana na morju, konkretno med sredinsko črto v Piranskem zalivu, ki jo kot veljavno mejo še vedno priznava hrvaška stran, in novo mejno črto, ki jo je določilo arbitražno sodišče.
Od začetka izvajanja arbitražne sodbe do 18. 12. 2018 je bilo zabeleženih 1559 incidentov, povezanih z vplutji hrvaških ribiških plovil in plovil hrvaških varnostnih organov, so nam potrdili na slovenski policiji. Pri tem je v slovensko morje vplulo 2352 hrvaških plovil, od tega 1064 plovil hrvaških varnostnih organov in 1288 ribiških hrvaških plovil.
