Slovenija na nemško-avstrijskem vlaku?
Kupčija med Angelo Merkel in Horstom Seehoferjem slovenski politiki pušča malo manevrskega prostora.
Odpri galerijo
Begunci na avstrijski strani Šentilja FOTO: Blaž Samec/Delo
Z ministrstva za notranje zadeve so včeraj sporočili, da niso seznanjeni s podrobnostmi nemških oziroma avstrijskih načrtov o zaostritvi nadzora na notranjih schengenskih mejah in da bodo obe strani zaprosili za dodatna pojasnila. »Dejstvo je, da slovenska policija zelo dobro opravlja svoje delo in učinkovito varuje zunanjo schengensko mejo EU,« so zapisali v izjavi. Poudarili so tudi, da imata ministrstvo in policija pripravljene ustrezne načrte za ukrepanje in obvladovanje razmer na terenu.
Po besedah neimenovanih vladnih virov je previdnost slovenskega odziva na dogajanje v Nemčiji pogojena z nepoznavanjem podrobnosti tistega, kar Nemci sploh želijo. Tako še nimajo izoblikovanega stališča do tega, ali so napovedani ukrepi skladni z evropsko zakonodajo in pravili schengenskega režima. Šele ko bo slovenska oblast podrobno seznanjena s predlaganimi ukrepi, se bo do njih lahko tudi jasno opredelila. Ustvarjanje splošnega vtisa je v zadnjih dneh otežila tudi fluidnost političnih razmer v Nemčiji.
Pravni strokovnjaki opozarjajo, da Nemčija ob uvajanju nadzora na svoji južni meji ne more delovati mimo evropskih pravil. Dr. Samo Bardutzky, ustavni pravnik in predavatelj na ljubljanski pravni fakulteti, pojasnjuje: »Nemčija vsekakor mora spoštovati dublinsko uredbo, res pa je, da je dublinska uredba napisana tako, da državam v središču EU omogoča, da veliko prosilcev za azil vrnejo v periferne države.« Čeprav je Nemčija v preteklosti obravnavala prošnje veliko prosilcev za azil, bo od zdaj po Bardutskyjevih besedah to odgovornost očitno dosledneje prelagala na druge države. »Verjetno to pomeni, da bodo tudi njene sosednje države ravnale enako. Na primer Avstrija bo toliko bolj poskrbela, da vanjo iz Slovenije ne bodo vstopili ljudje, namenjeni v Nemčijo, če bo obstajala verjetnost, da jih bo Nemčija vračala v Avstrijo.« Po njegovem mnenju ni mogoče niti napovedati niti izključiti, da bo začasnih vzpostavitev mejnega nadzora znotraj schengenskega območja zaradi tega več.
Kaj to pomeni za odnose med državami v regiji? »Nič dobrega,« je prepričan profesor za mednarodne odnose na ljubljanski fakulteti za družbene vede Zlatko Šabič. Položaj ga ne preseneča, saj so srednjeevropske države v zadnjih letih pokazale najmanj razumevanja za vseevropsko politiko do migrantov, s čimer so po njegovih besedah zavestno pomagale rušiti schengenski režim. Nemci in Avstrijci po profesorjevih besedah takšne politike uvajajo predvsem v strahu pred nadaljnjim vzponom populističnih sil. »Vidijo, kako se populizem širi in kako pride tudi na oblast.«
»Nevarnost nastanka učinka domin, na žalost, postaja realno politično vprašanje, ki političnim strankam v Sloveniji pušča malo manevrskega prostora. Slovenija se mora ustrezno odzvati. Mislim, da je v tem trenutku odveč že 'iskanje pojasnil' pri nemški in avstrijski vladi – ne vem, kaj še ni jasno,« je pojasnil Šabič in poudaril, da bi morala država vsem vladam v EU, ne samo tistim iz sosednjih držav, »dati vedeti, da za egoizem drugih pač ne namerava plačevati cene«. Sloveniji v položaju, v katerem se je znašla, »ne preostane drugega, kot da se 'priključi na vlak',« je prepričan Šabič. »Tokrat ne francosko-nemški, ampak nemško-avstrijski.«
Po besedah neimenovanih vladnih virov je previdnost slovenskega odziva na dogajanje v Nemčiji pogojena z nepoznavanjem podrobnosti tistega, kar Nemci sploh želijo. Tako še nimajo izoblikovanega stališča do tega, ali so napovedani ukrepi skladni z evropsko zakonodajo in pravili schengenskega režima. Šele ko bo slovenska oblast podrobno seznanjena s predlaganimi ukrepi, se bo do njih lahko tudi jasno opredelila. Ustvarjanje splošnega vtisa je v zadnjih dneh otežila tudi fluidnost političnih razmer v Nemčiji.
Pravni strokovnjaki opozarjajo, da Nemčija ob uvajanju nadzora na svoji južni meji ne more delovati mimo evropskih pravil. Dr. Samo Bardutzky, ustavni pravnik in predavatelj na ljubljanski pravni fakulteti, pojasnjuje: »Nemčija vsekakor mora spoštovati dublinsko uredbo, res pa je, da je dublinska uredba napisana tako, da državam v središču EU omogoča, da veliko prosilcev za azil vrnejo v periferne države.« Čeprav je Nemčija v preteklosti obravnavala prošnje veliko prosilcev za azil, bo od zdaj po Bardutskyjevih besedah to odgovornost očitno dosledneje prelagala na druge države. »Verjetno to pomeni, da bodo tudi njene sosednje države ravnale enako. Na primer Avstrija bo toliko bolj poskrbela, da vanjo iz Slovenije ne bodo vstopili ljudje, namenjeni v Nemčijo, če bo obstajala verjetnost, da jih bo Nemčija vračala v Avstrijo.« Po njegovem mnenju ni mogoče niti napovedati niti izključiti, da bo začasnih vzpostavitev mejnega nadzora znotraj schengenskega območja zaradi tega več.
Zavestno rušenje schengna
Kaj to pomeni za odnose med državami v regiji? »Nič dobrega,« je prepričan profesor za mednarodne odnose na ljubljanski fakulteti za družbene vede Zlatko Šabič. Položaj ga ne preseneča, saj so srednjeevropske države v zadnjih letih pokazale najmanj razumevanja za vseevropsko politiko do migrantov, s čimer so po njegovih besedah zavestno pomagale rušiti schengenski režim. Nemci in Avstrijci po profesorjevih besedah takšne politike uvajajo predvsem v strahu pred nadaljnjim vzponom populističnih sil. »Vidijo, kako se populizem širi in kako pride tudi na oblast.«
»Nevarnost nastanka učinka domin, na žalost, postaja realno politično vprašanje, ki političnim strankam v Sloveniji pušča malo manevrskega prostora. Slovenija se mora ustrezno odzvati. Mislim, da je v tem trenutku odveč že 'iskanje pojasnil' pri nemški in avstrijski vladi – ne vem, kaj še ni jasno,« je pojasnil Šabič in poudaril, da bi morala država vsem vladam v EU, ne samo tistim iz sosednjih držav, »dati vedeti, da za egoizem drugih pač ne namerava plačevati cene«. Sloveniji v položaju, v katerem se je znašla, »ne preostane drugega, kot da se 'priključi na vlak',« je prepričan Šabič. »Tokrat ne francosko-nemški, ampak nemško-avstrijski.«
