EU obljublja 63 milijonov evrov humanitarne pomoči Libanonu
Libanonsko prestolnico je v torek pretresla silovita eksplozija v pristanišču, ki je uničila ali poškodovala pol mesta in zahtevala več kot 150 življenj.
Odpri galerijo
Eksplozijo naj bi povzročil požar v skladišču z 2750 tonami amonijevega nitrata. FOTO: AFP
Na pobudo francoskega predsednika Emmanuela Macrona je danes potekala mednarodna donatorska konferenca za Libanon. V imenu Evropske unije se je bo udeležil evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
Evropska komisija je na današnji donatorski konferenci za Libanon obljubila dodatno pomoč v višini 30 milijonov evrov, skupno doslej že 63 milijonov evrov.
Prvih 33 milijonov evrov pomoči je namreč predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen naznanila že v četrtkovem telefonskem pogovoru z libanonskim predsednikom Michelom Aounom. Sredstva naj bi namenili za medicinsko opremo in zaščito kritične infrastrukture.
Danes napovedana dodatna sredstva so namenjena pokritju osnovnih potreb več sto tisoč najbolj prizadetih ljudi, so sporočili iz Bruslja. Kot dodajajo, bodo pomoč v Libanon poslali prek agencij Združenih narodov, nevladnih in mednarodnih organizacij, ki so deležne strogega nadzora.
Kot je danes na donatorski videokonferenci v imenu EU dejal komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič, EU ljudem v Libanonu pomaga že vse od eksplozije - mobilizirala je več sto strokovnjakov za iskanje in reševanje in v Bejrut poslala medicinsko pomoč. »Zahvaljujem se vsem evropskim državam, ki so udejanjile solidarnost,« je dejal.
»V teh kritičnih urah je EU poskrbela za nastanitve, nujno zdravstveno oskrbo, vodo in sanitetne potrebe ter pomoč v hrani,« je dejal in izrazil odločenost unije, da Libanoncem stoji ob strani pri okrevanju tako danes kot na daljši rok. Kot ključnega pomena za proces nadaljnje podpore je izpostavil rezultate ocene škode in potreb.
Evropski komisar Janez Lenarčič je po donatorski konferenci za Libanon izpostavil, da bo izhod iz položaja, v katerem je država, dolgotrajen. Že pred eksplozijo je bila v bankrotu, koronavirus je prinesel še zdravstveno krizo. Kot je namreč spomnil, je bil že pred to tragedijo Libanon v težki situaciji. »Država je bila gospodarsko na kolenih, finančno dobesedno v bankrotu, socialne stiske so se večale, blizu polovica prebivalstva je živela pod pragom revščine. Dodatno se je začelo povečevati število okuženih s koronavirusom in se je povečala še zdravstvena kriza in na koncu še ta silovita eksplozija,« je naštel.
V Libanon je EU sicer poslala tudi ekipo strokovnjakov za kemikalije, »saj še ni povsem razjasnjen vzrok silovite eksplozije in naša želja je, da se to razčisti na način, ki bo verodostojen in bo ta preiskava uživala zaupanje,« je navedel.
Slovenija bo za nujno humanitarno pomoč Libanonu namenila 200.000 evrov, prek mehanizma Evropske unije na področju civilne zaščite pa bo v to državo napotila tudi strokovnjaka za usklajevanje mednarodne pomoči, je na sobotni dopisni seji sklenila slovenska vlada. Včeraj so Bejrut sicer spet zavzeli protestniki, saj menijo, da je libanonska vlada odgovorna za tragedijo.
Finančna sredstva so preko Mednarodne federacije društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca (IFRC) ter Caritasa Internationalis namenjena prebivalcem Bejruta. Preko IFRC je pomoč prejel libanonski Rdeči križ. Preko Caritas Internationalis pa je končni prejemnik libanonski Karitas, so pojasnili na zunanjem ministrstvu.
Ministrstvo za obrambo bo poleg tega v Libanon napotilo strokovnjaka za usklajevanje mednarodne pomoči v okviru enote strokovnjakov civilne zaščite Evropske unije. Napotitev je predvidena za 14 dni, s pričetkom 7. 8., je po dopisni seji še sporočila vlada.
Na mednarodni donatorski konferenci v organizaciji Združenih narodov in francoskega predsednika Emmanuela Macrona je sodelovalo okoli 30 predstavnikov držav in organizacij, med njimi tudi predsednik ZDA Donald Trump. Obljubili so pomoč in pozvali k neodvisni preiskavi eksplozije.
Po oceni Združenih narodov, ki jo je po konferenci objavil Elizejska palača, Libanon po eksploziji potrebuje približno 117 milijonov dolarjev (približno 100 milijonov evrov) nujne pomoči. Ocena zajema nujno medicinsko pomoč, hrano in nastanitve. Zaenkrat še ni znano, koliko pomoči je bilo obljubljene, postopoma pa prihaja na dan, koliko so obljubile posamezne države.
Francija je denimo vzpostavila zračni most, ki bi omogočal dostavo prek 18 ton medicinske pomoči in prek 700 ton hrane. Na območje je poslala tudi material za obnovo in strokovnjake za pomoč pri preiskavi dogodka.
Po EU je največ prispeval Katar, ki je napovedal je napovedal 50 milijonov dolarjev pomoči, Kuvajt pa 40 milijonov dolarjev. Velika Britanija obljublja 20 milijonov funtov, Norveška 6,5 milijona evrov, Švica 3,7 milijona evrov. Številne države so napovedala tudi druge oblike pomoči.
Ameriški predsednik Trump je izrazil podporo protestnikom, ki zahtevajo reforme v državi. Virtualne konference so se med drugim udeležili še italijanski premier Giuseppe Conte, španski predsednik vlade Pedro Sanchez in nemški zunanji minister Heiko Maas. Slednji je že pred konferenco napovedal pomoč Libanonu v višini 10 milijonov evrov, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Podobno je že v soboto pomoč v višini milijona evrov napovedal avstrijski kancler Sebastian Kurz, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. Kot je po konferenci sporočil nemški zunanji minister Heiko Maas, so države skupno obljubile prek 200 milijonov evrov pomoči.
S strani Združenih narodov se konference med drugim udeležujeta koordinator ZN za nujno pomoč Mark Lowcock in generalna podsekretarka ZN Amina Mohammed. Na seznamu udeležencev je tudi libanonski premier Michel Aoun.
Libanonska ministrica za informiranje Manal Abdel Samad je danes odstopila. Zvečer ji je sledil še odstopil še okoljski minister Damianos Kattar. Kot je navedel v izjavi, se je za odstop odločil v luči katastrofe, ki jo je povzročila uničujoča eksplozija v Bejrutu. Dodal je, da je izgubil upanje v režim, ki ni izkoristil danih priložnosti, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Protestniki sicer že dneve zahtevajo odstop celotne vlade. Libanonski premier pa je v luči dogajanja po eksploziji, ki je razdejala prestolnico države in razbesnela množice, napovedal predlog predčasnih volitev.
Eksplozija v pristanišču v torek je terjala več kot 150 življenj, ranjenih je okoli 6000 ljudi, brez strehe na glavo pa je ostalo več sto tisoč ljudi. Za seboj ni pustila le opustošenja v mestu, ampak je nastal tudi 43 metrov globok krater na mestu, kjer je bilo nekoč skladišče z 2750 tonami amonijevega nitrata. Protestniki sicer že dneve zahtevajo odstop celotne vlade, med drugim je danes k temu pozval tudi vodja maronitske cerkve.
»Po ogromni katastrofi v Bejrutu napovedujem svoj vladni odstop,« je sporočila v izjavi. Obenem se je opravičila Libanoncem, ker niso uspelo izpolniti njihovih pričakovanj, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Maronitski patriarh Beshara Rai pa se je danes pridružil številnim, ki zahtevajo odstop vlade premierja Hassana Diaba. Eksplozijo bi lahko po besedah patriarha označili za zločin proti človeštvu. »Ni dovolj, da odstopi tu en poslanec in tam en minister,« je v današnji molitvi povedal Rai.
Po njegovem bi morala odstopiti celotna vlada zaradi občutja Libanoncev in odgovornosti, ki jo ima, saj ni sposobna voditi naroda naprej.
Libanonski premier je sicer v luči dogajanja po eksploziji, ki je razdejala prestolnico države in razbesnela množice, napovedal predlog predčasnih volitev.
Protestniki že dneve zahtevajo odstop vlade in prevzem odgovornosti. Na protestih v soboto je bilo ranjenih več sto ljudi, en policist je izgubil življenje. Za danes pa so že napovedali nove shode.
Eksplozija v pristanišču v torek je terjala več kot 150 življenj, ranjenih je okoli 6000 ljudi, brez strehe na glavo pa je ostalo več sto tisoč ljudi. Za seboj ni pustila le opustošenja v mestu, ampak je nastal tudi 43 metrov globok krater na mestu, kjer je bilo nekoč skladišče z 2750 tonami amonijevega nitrata.
Na območju katastrofe se je tudi danes nadaljevalo iskanje več pogrešanih oseb. Kot pa so sporočili iz vojske, ni več upanja, da bi še našli preživeli. »Po treh dneh reševalne in iskalne operacije lahko rečemo, da smo končali prvo fazo, ki je vključevala možnost najdbe preživelih,« je povedal polkovnik Roger Khoury.
Evropska komisija je na današnji donatorski konferenci za Libanon obljubila dodatno pomoč v višini 30 milijonov evrov, skupno doslej že 63 milijonov evrov.
Prvih 33 milijonov evrov pomoči je namreč predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen naznanila že v četrtkovem telefonskem pogovoru z libanonskim predsednikom Michelom Aounom. Sredstva naj bi namenili za medicinsko opremo in zaščito kritične infrastrukture.
Danes napovedana dodatna sredstva so namenjena pokritju osnovnih potreb več sto tisoč najbolj prizadetih ljudi, so sporočili iz Bruslja. Kot dodajajo, bodo pomoč v Libanon poslali prek agencij Združenih narodov, nevladnih in mednarodnih organizacij, ki so deležne strogega nadzora.
Janez Lenarčič nadljno pomoč Evropske unije Libanonu pogojuje z refromami. FOTO: Francois Walschaerts/Reuters
Kot je danes na donatorski videokonferenci v imenu EU dejal komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič, EU ljudem v Libanonu pomaga že vse od eksplozije - mobilizirala je več sto strokovnjakov za iskanje in reševanje in v Bejrut poslala medicinsko pomoč. »Zahvaljujem se vsem evropskim državam, ki so udejanjile solidarnost,« je dejal.
»V teh kritičnih urah je EU poskrbela za nastanitve, nujno zdravstveno oskrbo, vodo in sanitetne potrebe ter pomoč v hrani,« je dejal in izrazil odločenost unije, da Libanoncem stoji ob strani pri okrevanju tako danes kot na daljši rok. Kot ključnega pomena za proces nadaljnje podpore je izpostavil rezultate ocene škode in potreb.
Evropski komisar Janez Lenarčič je po donatorski konferenci za Libanon izpostavil, da bo izhod iz položaja, v katerem je država, dolgotrajen. Že pred eksplozijo je bila v bankrotu, koronavirus je prinesel še zdravstveno krizo. Kot je namreč spomnil, je bil že pred to tragedijo Libanon v težki situaciji. »Država je bila gospodarsko na kolenih, finančno dobesedno v bankrotu, socialne stiske so se večale, blizu polovica prebivalstva je živela pod pragom revščine. Dodatno se je začelo povečevati število okuženih s koronavirusom in se je povečala še zdravstvena kriza in na koncu še ta silovita eksplozija,« je naštel.
V Libanon je EU sicer poslala tudi ekipo strokovnjakov za kemikalije, »saj še ni povsem razjasnjen vzrok silovite eksplozije in naša želja je, da se to razčisti na način, ki bo verodostojen in bo ta preiskava uživala zaupanje,« je navedel.
Pomoč pošilja tudi Slovenija
Slovenija bo za nujno humanitarno pomoč Libanonu namenila 200.000 evrov, prek mehanizma Evropske unije na področju civilne zaščite pa bo v to državo napotila tudi strokovnjaka za usklajevanje mednarodne pomoči, je na sobotni dopisni seji sklenila slovenska vlada. Včeraj so Bejrut sicer spet zavzeli protestniki, saj menijo, da je libanonska vlada odgovorna za tragedijo.
Preberite še: Mesto, ki ga ni mogoče ubiti
Finančna sredstva so preko Mednarodne federacije društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca (IFRC) ter Caritasa Internationalis namenjena prebivalcem Bejruta. Preko IFRC je pomoč prejel libanonski Rdeči križ. Preko Caritas Internationalis pa je končni prejemnik libanonski Karitas, so pojasnili na zunanjem ministrstvu.
Ministrstvo za obrambo bo poleg tega v Libanon napotilo strokovnjaka za usklajevanje mednarodne pomoči v okviru enote strokovnjakov civilne zaščite Evropske unije. Napotitev je predvidena za 14 dni, s pričetkom 7. 8., je po dopisni seji še sporočila vlada.
Okoli 20 ljudi še vedno pogrešajo, iskalna akcija pa se nadaljuje. FOTO: Joseph Eid/AFP
Preberite še: Apokaliptična jama je odgovornost političnih elit
Odzivi z vsega sveta
Na mednarodni donatorski konferenci v organizaciji Združenih narodov in francoskega predsednika Emmanuela Macrona je sodelovalo okoli 30 predstavnikov držav in organizacij, med njimi tudi predsednik ZDA Donald Trump. Obljubili so pomoč in pozvali k neodvisni preiskavi eksplozije.
Po oceni Združenih narodov, ki jo je po konferenci objavil Elizejska palača, Libanon po eksploziji potrebuje približno 117 milijonov dolarjev (približno 100 milijonov evrov) nujne pomoči. Ocena zajema nujno medicinsko pomoč, hrano in nastanitve. Zaenkrat še ni znano, koliko pomoči je bilo obljubljene, postopoma pa prihaja na dan, koliko so obljubile posamezne države.
Francija je denimo vzpostavila zračni most, ki bi omogočal dostavo prek 18 ton medicinske pomoči in prek 700 ton hrane. Na območje je poslala tudi material za obnovo in strokovnjake za pomoč pri preiskavi dogodka.
Po EU je največ prispeval Katar, ki je napovedal je napovedal 50 milijonov dolarjev pomoči, Kuvajt pa 40 milijonov dolarjev. Velika Britanija obljublja 20 milijonov funtov, Norveška 6,5 milijona evrov, Švica 3,7 milijona evrov. Številne države so napovedala tudi druge oblike pomoči.
Protestniki na ulicah Bejruta. FOTO: Thaier Al-sudani/Reuters
Ameriški predsednik Trump je izrazil podporo protestnikom, ki zahtevajo reforme v državi. Virtualne konference so se med drugim udeležili še italijanski premier Giuseppe Conte, španski predsednik vlade Pedro Sanchez in nemški zunanji minister Heiko Maas. Slednji je že pred konferenco napovedal pomoč Libanonu v višini 10 milijonov evrov, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Podobno je že v soboto pomoč v višini milijona evrov napovedal avstrijski kancler Sebastian Kurz, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. Kot je po konferenci sporočil nemški zunanji minister Heiko Maas, so države skupno obljubile prek 200 milijonov evrov pomoči.
S strani Združenih narodov se konference med drugim udeležujeta koordinator ZN za nujno pomoč Mark Lowcock in generalna podsekretarka ZN Amina Mohammed. Na seznamu udeležencev je tudi libanonski premier Michel Aoun.
Prvi odstopi v Libanonski vladi
Libanonska ministrica za informiranje Manal Abdel Samad je danes odstopila. Zvečer ji je sledil še odstopil še okoljski minister Damianos Kattar. Kot je navedel v izjavi, se je za odstop odločil v luči katastrofe, ki jo je povzročila uničujoča eksplozija v Bejrutu. Dodal je, da je izgubil upanje v režim, ki ni izkoristil danih priložnosti, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Protestniki sicer že dneve zahtevajo odstop celotne vlade. Libanonski premier pa je v luči dogajanja po eksploziji, ki je razdejala prestolnico države in razbesnela množice, napovedal predlog predčasnih volitev.
Eksplozija v pristanišču v torek je terjala več kot 150 življenj, ranjenih je okoli 6000 ljudi, brez strehe na glavo pa je ostalo več sto tisoč ljudi. Za seboj ni pustila le opustošenja v mestu, ampak je nastal tudi 43 metrov globok krater na mestu, kjer je bilo nekoč skladišče z 2750 tonami amonijevega nitrata. Protestniki sicer že dneve zahtevajo odstop celotne vlade, med drugim je danes k temu pozval tudi vodja maronitske cerkve.
»Po ogromni katastrofi v Bejrutu napovedujem svoj vladni odstop,« je sporočila v izjavi. Obenem se je opravičila Libanoncem, ker niso uspelo izpolniti njihovih pričakovanj, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Maronitski patriarh Beshara Rai pa se je danes pridružil številnim, ki zahtevajo odstop vlade premierja Hassana Diaba. Eksplozijo bi lahko po besedah patriarha označili za zločin proti človeštvu. »Ni dovolj, da odstopi tu en poslanec in tam en minister,« je v današnji molitvi povedal Rai.
Po njegovem bi morala odstopiti celotna vlada zaradi občutja Libanoncev in odgovornosti, ki jo ima, saj ni sposobna voditi naroda naprej.
Ljudstvo je besno. FOTO: Anwar Amro/AFP
Libanonski premier je sicer v luči dogajanja po eksploziji, ki je razdejala prestolnico države in razbesnela množice, napovedal predlog predčasnih volitev.
Protestniki že dneve zahtevajo odstop vlade in prevzem odgovornosti. Na protestih v soboto je bilo ranjenih več sto ljudi, en policist je izgubil življenje. Za danes pa so že napovedali nove shode.
Eksplozija v pristanišču v torek je terjala več kot 150 življenj, ranjenih je okoli 6000 ljudi, brez strehe na glavo pa je ostalo več sto tisoč ljudi. Za seboj ni pustila le opustošenja v mestu, ampak je nastal tudi 43 metrov globok krater na mestu, kjer je bilo nekoč skladišče z 2750 tonami amonijevega nitrata.
Na območju katastrofe se je tudi danes nadaljevalo iskanje več pogrešanih oseb. Kot pa so sporočili iz vojske, ni več upanja, da bi še našli preživeli. »Po treh dneh reševalne in iskalne operacije lahko rečemo, da smo končali prvo fazo, ki je vključevala možnost najdbe preživelih,« je povedal polkovnik Roger Khoury.
