Pri Bazovici o potrebi po predaji štafete antifašizma mladim

Ob spomeniku pri Bazovici blizu Trsta je popoldne potekala tradicionalna osrednja slovesnost v spomin na bazoviške junake Ferda Bidovca, Zvonimirja Miloša, Franja Marušiča in Alojza Valenčiča, ki so jih tam ustrelili pred 96 leti. Organizatorji so pri tem med drugim izpostavili potrebo po predaji štafete antifašizma mladim.

Nekoč sovražniki, zdaj prijatelji

Letos je bila slovesnost posvečena spominu na najstarejšega med četverico, Alojza Valenčiča. Odbor za proslavo bazoviških junakov se je namreč odločil, da bodo v pričakovanju stoletnice prvega tržaškega procesa od letos vsako osrednjo slovesnost pred letom 2030 posvetili liku enega izmed štirih junakov.

Naslednji veliki izziv stoletnica

Predsednik Odbora za proslavo bazoviških junakov Štefan Čok je po poročanju Primorskega dnevnika kot naslednji velik izziv odbora izpostavil prav stoletnico prvega tržaškega procesa. Obenem je za Bazovico dejal, da mora biti namenjena mladim generacijam.

»Bistvo štafete, ki jo je treba prenesti mladim generacijam« pa je po Čokovem mnenju antifašizem, ljubezen do svojega jezika, razumevanje najtemnejših plati naše zgodovine, a tudi razumevanje tistega, s čimer to območje danes razpolaga. »Dialoga, miru, pluralnosti, prijateljstva,« so Čoka citirali pri zamejskem mediju.

Proslave so se med drugimi udeležili tudi državna sekretarka na ministrstvu za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch, tržaški župan Roberto Dipiazza in drugi župani ali predstavniki občin s Tržaškega in Goriškega, tržaški škof Enrico Trevisi, slovenski generalni konzul v Trstu Tomaž Kunstelj, italijanska senatorka iz vrst slovenske skupnosti v Italiji Tatjana Rojc, predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze Nives Cossutta in predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj.

»Kadar hočemo, znamo biti tudi enotni, močni in veliki«

Prva slavnostna govornica, literarna ustvarjalka, šolnica in strokovnjakinja na področju psihologije Alenka Rebula, je poudarila, da vsakoletno srečanje skupnosti ni le spominjanje na padle, temveč tudi praznovanje živosti, ustvarjalnosti in moči slovenske skupnosti v Italiji. Izpostavila je številne dosežke na področju šolstva, kulture, umetnosti, športa in skrbi za prihodnost ter pozvala k temu, da se bolj ceni tisto, kar je skupnost uspela ohraniti in ustvariti.

Opozorila je na notranja razhajanja, kritiziranje in medsebojno obračunavanje ter ponazorila, da je slovenska skupnost včasih »kot telo, ki napada lastne celice«. Posebej je poudarila pomen mladih, odprtosti in sodelovanja. »Kadar hočemo, znamo biti tudi enotni, močni in veliki,« je prepričana.

Drugi slavnostni govornik je bil nekdanji voditelj oddaje RAI Caterpillar Massimo Cirri. Ta je po poročanju Primorskega dnevnika poudaril, da ga je kraj spomina v Bazovici ganil in spodbudil k razmišljanju o identiteti, zgodovini, mejah in spominu. Bazovica je po njegovem videnju simbol protifašističnega odpora, svet pa da tudi danes potrebuje antifašizem.

Opozoril je, da je mogoče spomin manipulirati in izkoriščati za politične namene, zato je bilo po njegovem mnenju pomembno zgodovino poznati in jo predstavljati verodostojno. Obsodil je fašistično nasilje nad Slovenci in Hrvati ter opozoril na nevarnost »sterilizacije jezika«, ko z izginjanjem besed iz javnega prostora postopoma izginejo tudi ljudje in njihove identitete.

Spominu na bazoviške junake so se danes poklonili tudi ob njihovem grobu na pokopališču pri Sveti Ani. Vence so k obeležju na pokopališču položili predstavniki Odbora za proslavo bazoviških junakov, Slovenske kulturno-gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij, Društva Tigr Primorske ter stranke Slovenska skupnost.