Smog prekril sovražnika

Južne Korejce že nekaj časa bolj skrbi smog iz Kitajske kakor jedrsko orožje na severu polotoka.
Fotografija: Fini delci v onesnaženem zraku precej povečujejo tveganje za pojav pljučnega raka, so ugotovili znanstveniki na Državni univerzi v Seulu. FOTO: Kim Hong-ji/Reuters
Odpri galerijo
Fini delci v onesnaženem zraku precej povečujejo tveganje za pojav pljučnega raka, so ugotovili znanstveniki na Državni univerzi v Seulu. FOTO: Kim Hong-ji/Reuters

Ko je južnokorejsko obrambno ministrstvo v torek objavilo svojo 23. »belo knjigo« o varnostnih grožnjah, vojaški politiki in razmerah v regiji, so v njej prvič nehali uporabljati besedo »sovražnik« kot nekaj, kar je bilo do zdaj vedno neposredno povezano s Severno Korejo.
 
Tako so jasno pokazali, da namerava vlada Mun Dže Ina nadaljevati proces sprave, ki se je začel februarja lani, in da je tudi sam Mun še naprej prepričan, da namerava Pjongjang res izpolniti obljubo o denuklearizaciji, kakor je nekajkrat zagotovil na srečanjih z državnimi voditelji Južne Koreje, Kitajske in ZDA.
 
Toda za številne Južne Korejce se je »bela knjiga« o varnostnih izzivih pojavila ravno takrat, ko bi pravzaprav radi videli, da bi besedo »sovražnik« uporabili za nekaj drugega. Zadnje dni jih namreč najbolj ogroža gost smog, ki že peti dan duši skoraj vso državo. V njem so izmerili nevarno visoko vsebnost ultrafinih delcev, v desetih mestih so razglasili izredne razmere, zaradi katerih so prepovedali vožnjo dizelskim tovornjakom, in omejili delo termoelektrarn na 80 odstotkov običajne proizvodnje.

Televizija Jonhap trdi, da je onesnažen zrak prišel iz sosednje države, nekateri drugi mediji krivijo sežigalnice odpadkov na kitajski vzhodni obali. FOTO: Kim Hong-ji/Reuters
Televizija Jonhap trdi, da je onesnažen zrak prišel iz sosednje države, nekateri drugi mediji krivijo sežigalnice odpadkov na kitajski vzhodni obali. FOTO: Kim Hong-ji/Reuters

 
Južni Korejci se počutijo, kakor da so jih napadli, vendar ne s severnokorejskimi bombami in projektili. Internetne raziskave javnega mnenja namreč kažejo, da 97 odstotkov vprašanih občuti fizične in duševne posledice zaradi onesnaženega zraka, večina ima težave zaradi bolečega grla in vnetja oči, nekateri tudi zaradi depresije. Sredi močnega smoga je komajda še mogoče prepoznati sovražnika, ki je kriv za neposreden napad na zdravje in duševnost; tisti, ki jim ga le uspe odkriti, pa krivijo Kitajsko, saj z njenih severovzhodnih območij prihaja največ onesnaženega zraka.
 
Televizija Jonhap trdi, da je onesnažen zrak prišel iz sosednje države, nekateri drugi mediji krivijo sežigalnice odpadkov na kitajski vzhodni obali, župan Seula Park Von Suun pa se sklicuje na raziskave inštituta okoljskega ministrstva, ki je ugotovil, da je vsaj od 50 do 60 odstotkov prahu s finimi delci prišlo iz Kitajske. In vsi zahtevajo od predsednika Muna, naj se med prvim naslednjim srečanjem z enim od najvišjih kitajskih uradnih predstavnikov pogovori predvsem o težavah zaradi smoga.
 
»Smog ne pozna meja,« se je na dogajanje odzval Wang Gengchen, raziskovalec na inštitutu za atmosfersko fiziko pri kitajski akademiji znanosti. »Postal je regionalna težava, zaradi katere je treba predvsem začeti sodelovati, ne pa obtoževati drug drugega.«
 
In res je vsaj devet kitajskih mest prejšnji petek razglasilo »oranžni alarm« zaradi onesnaženosti, zato so morale vse železarne ter obrati za predelavo premoga in aluminija omejiti proizvodnjo za 30 odstotkov. Profesor ekonomije Jeffrey Sachs z Univerze Columbia je pred kratkim opozoril, da je onesnaženost regionalni izziv, ki se ga morajo lotiti vsi skupaj. To bi morali verjetno storiti tako, da bi povezali vetrno, sončno in vodno energijo v enoten sistem, ki bi z elektriko oskrboval vse države severovzhodne Azije.

Pogled na Seul. FOTO: Kim Hong-ji/Reuters
Pogled na Seul. FOTO: Kim Hong-ji/Reuters

 
»Ali je to bogastvo,« se je retorično vprašal, »da ne morete niti stopiti na ulico?«
 
Fini delci v onesnaženem zraku precej povečujejo tveganje za pojav pljučnega raka, so ugotovili znanstveniki na Državni univerzi v Seulu. V torek so v južnokorejskem glavnem mestu izmerili 153 mikrogramov delcev na kubični meter, kar je dvakrat več od ravni, ki velja za »zelo slabo«. Meščani so odšli v službe peš, večina z maskami na obrazu in s težkimi mislimi v glavi.
 
Lastniki restavracij so se pritoževali, da skoraj nihče ne pride na kosilo, saj večina po službi odhiti domov, da bi dihali očiščen zrak med svojimi štirimi stenami. Ena redkih dejavnosti, ki jim trenutne razmere koristijo, je seveda izdelovanje naprav za čiščenje zraka, ki so postale obvezen del gospodinjstev.
 
Severna Koreja v teh dneh ni poročala o tem, kakšno je stanje zraka v državi, vendar je pokazala, da se politično ozračje v Pjongjangu še naprej izboljšuje. Najtesnejši sodelavec voditelja Kim Džong Una in že izkušen pogajalec z Washingtonom Kim Jong Čol bo v četrtek odpotoval na pogajanja z državnim sekretarjem Mikom Pompeom o drugem srečanju Kima s predsednikom Donaldom Trumpom. Vse odkar sta se voditelja sestala pred sedmimi meseci v Singapurju, je za Južne Korejce onesnažen zrak precej nevarnejši od jedrske vojne, s katero sta Pjongjang in Washington grozila drug drugemu leta 2017. Smog je prekril donedavnega sovražnika in sam postal glavni ubijalec. Poleg tega se z njim nima smisla pogajati. Precej lažje je izvesti denuklearizacijo kakor zagotoviti čist zrak.

Komentarji: