So premikanju ure šteti dnevi?

V anketi evropske komisije velika večina za odpravo spreminjanja ure.
Objavljeno
31. avgust 2018 06.00
Posodobljeno
31. avgust 2018 07.02
Kateri čas bo »prevladal«, če se bo komisija res odločila za konec premikanja kazalcev, ni znano. FOTO: Matej Družnik
Peter Žerjavič, Maja Prijatelj Videmšek
Peter Žerjavič, Maja Prijatelj Videmšek
Bruselj – Če bi odločali zgolj na podlagi glasovanja ljudi v spletni anketi evropske komisije, dilem glede prihodnje odločitve o premikanju ure ne bi smelo biti. Od 4,6 milijona sodelujočih je po še neuradnih podatkih kar 80 odstotkov glasov nasprotovalo spreminjanju ure na zimski in poletni čas.

Približno dve tretjini glasov sta prišli iz Nemčije. Posvetovanje je del pred kratkim začete ocene direktive EU o poletnem času, s katero želi evropska komisija ugotoviti, ali bi bilo treba pravila o spreminjanju ure na poletni in zimski čas spremeniti. Komisarski kolegij se je seznanil z rezultati ankete na vsakoletnem seminarju v Genvalu pri Bruslju, ki se je začel včeraj. Glede tega, kaj nameravajo odločiti na podlagi rezultatov, v evropski komisiji do konca ostajajo skrivnostni. Opozarjajo, da anketa ni referendum in da ni zavezujoča. Evropska komisarka za promet Violeta Bulc, ki je pristojna za zadevo, se bo uradno izrekla danes.


 

Dokazov je malo


Vlade v nekaj članicah, denimo v baltskih državah, so odločne zagovornice odprave premikanja ure. Tudi med poslanci evropskega parlamenta ne glede na politično skupino prevladuje prepričanje, da bi morali upoštevati želje ljudi in se odločiti za odpravo premikanja ure. Ker bodo maja evropske volitve, bi odločitev o koncu ne najbolj prijetnega rituala s kazalci, ki ga morajo Evropejci ponavljati dvakrat na leto, utegnila postati eno od predvolilnih daril.

Raziskave o vplivih uvedbe poletnega časa za različna področja kažejo različne, pogosto nasprotujoče rezultate. Dokazano je, da so prihranki energije, ki so bili najpomembnejši vzrok za uvedbo poletnega časa, zanemarljivi. Dokazi o splošnih zdravstvenih učinkih niso enoznačni, na promet pa premikanje ure vpliva negativno. Ta sektor je poleg Finske in Litve eden glavnih pobudnikov odprave sedanje ureditve.


 

Kateri čas bo prevladal?


Poletni čas uporablja okoli 60 držav. Prva ga je leta 1908 uvedla Kanada, dve leti pozneje so ji sledile ZDA, v Evropi pa ga je najprej uvedla Nemčija leta 1916, ki sta se ji kmalu pridružili Avstrija in Velika Britanija. Po drugi svetovni vojni so države poletni čas večinoma ukinile, a so ga spet uvedle v 60. in 70. letih zaradi energetske krize. V EU ureditev poletnega časa velja od leta 1980, v Sloveniji od leta 1983. Premikanje kazalcev določa direktiva o poletnem času, ki je bila sprejeta leta 2001. Po njej se poletni čas v državah članicah začne zadnjo nedeljo marca in konča zadnjo nedeljo oktobra.

Kateri čas bo »prevladal«, če se bo komisija res odločila za konec premikanja kazalcev, ni znano. Komisarka Bulčeva je ob obisku Slovenije sredi julija naštela tri možnosti: sprejetje zgolj poletnega ali zgolj zimskega časa, ohranitev sedanjega premikanja kazalcev dvakrat na leto in tretja možnost, da se države članice na zadnji možen dan menjave časa odločijo, ali želijo imeti poletnega ali zimskega. Ne glede na rezultat pa se tako komisija kot parlament zavzemata, da se v EU ohrani enoten časovni režim.