So pri Boeingu že leta 2016 vedeli za težave sistema za nadzor nad letenjem?
Zadnje ugotovitve še poslabšujejo že tako katastrofalno poslovno stanje ameriškega proizvajalca, lahko pa bodo vplivale tudi na trgovinske odnose med ZDA in EU.
Odpri galerijo
Boeingova letala na letališču Moses Lake. Foto Lindsey Wasson Reuters
New York – Boeingovi testni piloti so že leta 2016 naleteli na težave s sistemom za nadzor nad letenjem pri letalih 737 Max, a so pri največjem ameriškem proizvajalcu letal zvezne nadzornike o tem obvestili šele po smrtonosnih nesrečah v Indoneziji in Etiopiji. Zadnje ugotovitve še poslabšujejo že tako katastrofalno poslovno stanje ameriškega proizvajalca, lahko pa bodo vplivale tudi na trgovinske odnose med ZDA in EU.
Vodja Boeingovih testnih pilotov Mark Forkner in njegov kolega Patrik Gustavsson sta obnašanje spornega letala na simulatorjih letenja že leta 2016 imenovala šokantno, poroča Reuters, prvi je drugemu celo izjavil, da je nevede lagal regulatorjem. Njuno dopisovanje so odkrili po strmoglavljenju v Indoneziji, a še pred tistim v Etiopiji, zvezni agenciji za letenje F.A.A. pa so ga posredovali šele zdaj. Forknerjev odvetnik pravi, da celoten pogovor dokazuje, da ni bilo laganja, preizkuševalci pa niso pričakovali takšnih težav pri običajnih potniških letih.
Pri F.A.A. so že dlje časa vse več odločitev prepuščali Boeingu in niso prav razumeli tveganj sistema za nadzor nad letenjem MCAS, pa čeprav so ga leta 2017 sami odobrili, so že prej odkrili ameriški mediji. Ameriškega proizvajalca letal je najbolj skrbelo tekmovanje z evropskim Airbusom, zato so brez dovolj preizkusa in nadzora sklenili, da je programska oprema varna, so zapisali pri New York Timesu.
Overitveni proces je dobro uveljavljen in je dosledno skrbel za varni dizajn letal, so se tedaj zagovarjali pri F.A.A. in poudarjali 110 tisoč z modelom 737 Max povezanih delovnih ur svojega osebja, vključno s preizkusnimi leti.
A se s pomanjkljivosti Boeingovih letal zdaj ukvarjajo kongresni preiskovalci in državni tožilec, še posebej z vprašanjem, ali bi morali pri Boeingu priporočati dodatno treniranje pilotov. Borze pa že odgovarjajo z velikimi padci vrednosti delnice ameriškega podjetja, položaj predsednika uprave pa je izgubil generalni direktor Dennis Muilenburg, ki ga nameravajo konec meseca izprašati tudi kongresni preiskovalci. Vodenje podjetja iz dna bo prevzel tudi David Calhoun z bogatimi izkušnjami reševanja težko prizadetih podjetij.
Velike Boeingove težave pa bodo morda še otežile iskanje pomiritve med ZDA in EU zaradi subvencij letalskim družbam, saj Washington s prstom kaže tudi na Boeingovo tekmovanje z Airbusom za vsako ceno - kot kažejo sedanje preiskave, tudi za ceno varnosti. Svetovna trgovinska organizacija je ugodila ameriški tožbi zaradi nedovoljenih subvencij evropskemu podjetju in administracija predsednika Donalda Trumpa že napoveduje kazenske carine na uvoz iz EU v vrednosti 7,5 milijarde dolarjev.
Pri WTO bodo o ameriških subvencijah za Boing razsojali šele v začetku prihodnjega leta in pričakovati je, da bo lahko tedaj tudi EU nabila kazenske carine na uvoz iz ZDA. A dolgoletni spor še poslabšuje že tako napete trgovinske odnose na obeh straneh Atlantskega oceana po nastopu republikanskega predsednika ZDA.
Vodja Boeingovih testnih pilotov Mark Forkner in njegov kolega Patrik Gustavsson sta obnašanje spornega letala na simulatorjih letenja že leta 2016 imenovala šokantno, poroča Reuters, prvi je drugemu celo izjavil, da je nevede lagal regulatorjem. Njuno dopisovanje so odkrili po strmoglavljenju v Indoneziji, a še pred tistim v Etiopiji, zvezni agenciji za letenje F.A.A. pa so ga posredovali šele zdaj. Forknerjev odvetnik pravi, da celoten pogovor dokazuje, da ni bilo laganja, preizkuševalci pa niso pričakovali takšnih težav pri običajnih potniških letih.
Boeingov Dennis Muilenburg. Foto Pool Reuters
Pri F.A.A. so že dlje časa vse več odločitev prepuščali Boeingu in niso prav razumeli tveganj sistema za nadzor nad letenjem MCAS, pa čeprav so ga leta 2017 sami odobrili, so že prej odkrili ameriški mediji. Ameriškega proizvajalca letal je najbolj skrbelo tekmovanje z evropskim Airbusom, zato so brez dovolj preizkusa in nadzora sklenili, da je programska oprema varna, so zapisali pri New York Timesu.
Overitveni proces je dobro uveljavljen in je dosledno skrbel za varni dizajn letal, so se tedaj zagovarjali pri F.A.A. in poudarjali 110 tisoč z modelom 737 Max povezanih delovnih ur svojega osebja, vključno s preizkusnimi leti.
A se s pomanjkljivosti Boeingovih letal zdaj ukvarjajo kongresni preiskovalci in državni tožilec, še posebej z vprašanjem, ali bi morali pri Boeingu priporočati dodatno treniranje pilotov. Borze pa že odgovarjajo z velikimi padci vrednosti delnice ameriškega podjetja, položaj predsednika uprave pa je izgubil generalni direktor Dennis Muilenburg, ki ga nameravajo konec meseca izprašati tudi kongresni preiskovalci. Vodenje podjetja iz dna bo prevzel tudi David Calhoun z bogatimi izkušnjami reševanja težko prizadetih podjetij.
Molitve na pogrebu žrtev strmogljavljenja Caroline Quinns in njenih treh otrok v Etiopiji. Foto Suleiman Mbatiah Afp
Velike Boeingove težave pa bodo morda še otežile iskanje pomiritve med ZDA in EU zaradi subvencij letalskim družbam, saj Washington s prstom kaže tudi na Boeingovo tekmovanje z Airbusom za vsako ceno - kot kažejo sedanje preiskave, tudi za ceno varnosti. Svetovna trgovinska organizacija je ugodila ameriški tožbi zaradi nedovoljenih subvencij evropskemu podjetju in administracija predsednika Donalda Trumpa že napoveduje kazenske carine na uvoz iz EU v vrednosti 7,5 milijarde dolarjev.
Pri WTO bodo o ameriških subvencijah za Boing razsojali šele v začetku prihodnjega leta in pričakovati je, da bo lahko tedaj tudi EU nabila kazenske carine na uvoz iz ZDA. A dolgoletni spor še poslabšuje že tako napete trgovinske odnose na obeh straneh Atlantskega oceana po nastopu republikanskega predsednika ZDA.
