So se Vikingi bali nenadne ohladitve podnebja?

Najnovejša analiza runskega napisa na Švedskem nakazuje na to možnost.

Objavljeno
09. januar 2020 11.42
Posodobljeno
09. januar 2020 12.04
Spomenik Rök na Švedskem vsebuje najdaljši zapis v runah na svetu. FOTO: Sciencenordic
J.B.P.
J.B.P.
Skala Rök na Švedskem nosi najdaljše besedilo na svetu, zapisano z runskimi znaki, ki so jih uporabljali prebivalci Skandinavije okrog devetega stoletja našega štetja. Po zadnji interdisciplinarni raziskavi napisa, ki so jo znanstveniki treh švedskih univerz objavili včeraj, napis menda namiguje tudi na strah takratnih prebivalcev pred nenadno ohladitvijo podnebja in pred posledicami takšne ohladitve, danes poroča The Guardian.
 

Spomenik umrlemu vikinškemu sinu


Prvotno so znanstveniki besedilo na skali Rök razlagali kot spomenik vikinškega pomembneža njegovemu umrlemu sinu, zaradi manjkajočih delov besedila pa pomena besedila v celoti niso mogli razbrati. Zdaj je skupina raziskovalcev, med katerimi so bili tudi filologi, arheologi, zgodovinarji in strokovnjaki za zgodovino verstev, objavila domnevo, da gre pri besedilu bolj za namigovanje na strah pred bližajočo se posebno hudo in dolgo zimo. Napis govori o strahu, ki ga je sprožila sinova smrt, in o strahu pred novo podnebno krizo, podobno tisti iz šestega stoletja, ko sta zaradi izbruhov serije vulkanov vulkanski dim in pepel za dalj časa prekrila nebo in povzročila ohladitev, zaradi katere se je število takratnega prebivalstva skandinavskega polotoka zmanjšalo za skoraj polovico, ugotavljajo znanstveniki. 
 

Boj med svetlobo in temo, življenjem in smrtjo


Deli runskega besedila na skali govorijo o bojih skozi sto let, vendar raziskovalci zdaj te dele interpretirajo drugače – kot prispodobo za boj med svetlobo in temo, toploto in mrazom, med življenjem in smrtjo.

image
REUTERS Morda so na runsko besedilo vplivali tudi takrat nerazložljivi pojavi. FOTO: Alexander Kuznetsov/Reuters


Besedilo pa je morda deloma nastalo tudi pod vplivom zloveščih pojavov, ki so se v času življenja avtorja zvrstili na severu Evrope: takrat so namreč doživeli močno sončno nevihto z izrazito rdeče obarvanim nebom, posevki so propadali zaradi izjemno hladne pomladi, v tistem času pa je bil na tem območju viden tudi popoln sončni mrk. Iz vseh teh pojavov je avtor runskega besedila morda sklepal, da prihaja vremenska katastrofa, podobna tri leta trajajoči zimi iz skandinavske mitologije.