Socialisti po zmagi tehtajo svoje možnosti
Španija se je na nedeljskih parlamentarnih volitvah obrnila na levo, nekoliko pa tudi na skrajno desno.
Odpri galerijo
Španski premier in vodja socialistov Pedro Sánchez med proslavljanjem zmage. FOTO: Reuters
Parlamentarne volitve v Španiji so prinesle prepričljivo zmago vladajočih socialistov premiera Pedra Sáncheza pa tudi vzpon skrajne desnice, ki bo prvič po padcu Francovega režima zastopana v spodnjem domu parlamenta.
V nadaljevanju izpostavljamo ključne poudarke nedeljskega glasovanja.
Socialisti (PSOE) so z 29 odstotki glasov oziroma 123 osvojenimi poslanskimi mandati postali največja parlamentarna stranka in prepričljivo porazili glavne tekmece, konservativno ljudsko stranko (PP), ki je v nedeljo ostala brez polovice mandatov. Na tretje mesto se je zavihtela liberalna stranka Ciudadanos (Državljani), na četrto pa levo usmerjeni Podemos, ki bosta v prihodnjem mandatu imeli po 57 in 43 poslancev. Na petem mestu je skrajno desna stranka Vox, ki je prejela desetino glasov oziroma 24 poslanskih mandatov. V parlament so se prebile še manjše regionalne stranke (katalonske in baskovske), ki bodo skupaj imele 37 poslancev.
Najverjetnejša se zdi koalicija PSOE in Podemosa. Obe stranki skupaj sicer nista dobili dovolj podpore, da bi v 350-članskem spodnjem domu obvladovali večino. Za nemoteno vladanje bi morali skleniti dogovor še s katero manjšo regionalno stranko. Sanchez se bo po vsej verjetnosti poskusil izogniti sodelovanju s katalonskimi independentisti, glede na to, da je zaradi umika njihove podpore njegovi manjšinski vladi februarja razpisal predčasne volitve. Lahko se tudi zgodi, da bodo socialisti poskusili vladati sami. To možnost je v pogovorih za španske medije predstavila premierova namestnica Carmen Calvo, z argumentom, da je ta formula do zdaj prinašala »zelo dobre rezultate«. Najmanj verjetna kombinacija je koalicija PSOE z liberalci iz Ciudadanosa.
Z vstopom stranke Vox v parlament se je Španija pridružila vrsti evropskih držav, v katerih nazadnjaške stranke uživajo znatno podporo volilnega telesa. Za Vox je na nedeljskih volitvah glasovalo 2,5 milijona volivcev in stranki prvič po ustanovitvi pred petimi leti pomagalo prestopiti parlamentarni prag. Stranki sta po mnenju analitikov dvignila priljubljenost predvsem protisecesistično razpoloženje v španski družbi in strah pred posledicami odcepitve Katalonije. V tem pogledu se Vox razlikuje od drugih evropskih nacionalističnih strank, saj njena prva skrb niso migracije, pač pa ohranjanje celovitosti države.
Prvi izziv bo zagotoviti politično stabilnost. Čeprav španska politika še ni bila tako fragmentirana, je uspeh morebitnih koalicijskih pogajanj verjetnejši kot po parlamentarnih volitvah leta 2015, ko je bila Španija brez vlade s polnimi pooblastili skoraj leto dni. Sestavljanje vlade bi v takšnih okoliščinah lahko trajalo več mesecev. Ko bo ta sestavljena, se bo morala posvetiti temam, kot so upočasnjevanje gospodarstva, brezposelnost med mladimi, fiskalna politika in nerešeno katalonsko vprašanje, pri tem pa upoštevati novo realnost, ki jo v sedanja politična razmerja vnaša vzpon skrajne desnice.
V nadaljevanju izpostavljamo ključne poudarke nedeljskega glasovanja.
Kakšen je bil razplet volitev?
Socialisti (PSOE) so z 29 odstotki glasov oziroma 123 osvojenimi poslanskimi mandati postali največja parlamentarna stranka in prepričljivo porazili glavne tekmece, konservativno ljudsko stranko (PP), ki je v nedeljo ostala brez polovice mandatov. Na tretje mesto se je zavihtela liberalna stranka Ciudadanos (Državljani), na četrto pa levo usmerjeni Podemos, ki bosta v prihodnjem mandatu imeli po 57 in 43 poslancev. Na petem mestu je skrajno desna stranka Vox, ki je prejela desetino glasov oziroma 24 poslanskih mandatov. V parlament so se prebile še manjše regionalne stranke (katalonske in baskovske), ki bodo skupaj imele 37 poslancev.
Delo
Kakšna vlada se obeta Španiji?
Najverjetnejša se zdi koalicija PSOE in Podemosa. Obe stranki skupaj sicer nista dobili dovolj podpore, da bi v 350-članskem spodnjem domu obvladovali večino. Za nemoteno vladanje bi morali skleniti dogovor še s katero manjšo regionalno stranko. Sanchez se bo po vsej verjetnosti poskusil izogniti sodelovanju s katalonskimi independentisti, glede na to, da je zaradi umika njihove podpore njegovi manjšinski vladi februarja razpisal predčasne volitve. Lahko se tudi zgodi, da bodo socialisti poskusili vladati sami. To možnost je v pogovorih za španske medije predstavila premierova namestnica Carmen Calvo, z argumentom, da je ta formula do zdaj prinašala »zelo dobre rezultate«. Najmanj verjetna kombinacija je koalicija PSOE z liberalci iz Ciudadanosa.
Prepričljiva zmaga socialistov še ne bo dovolj za oblikovanje trdne vladne koalicije. FOTO: Afp
Kaj obeta porast podpore skrajni desnici?
Z vstopom stranke Vox v parlament se je Španija pridružila vrsti evropskih držav, v katerih nazadnjaške stranke uživajo znatno podporo volilnega telesa. Za Vox je na nedeljskih volitvah glasovalo 2,5 milijona volivcev in stranki prvič po ustanovitvi pred petimi leti pomagalo prestopiti parlamentarni prag. Stranki sta po mnenju analitikov dvignila priljubljenost predvsem protisecesistično razpoloženje v španski družbi in strah pred posledicami odcepitve Katalonije. V tem pogledu se Vox razlikuje od drugih evropskih nacionalističnih strank, saj njena prva skrb niso migracije, pač pa ohranjanje celovitosti države.
Kakšni bodo izzivi prihodnje vlade?
Prvi izziv bo zagotoviti politično stabilnost. Čeprav španska politika še ni bila tako fragmentirana, je uspeh morebitnih koalicijskih pogajanj verjetnejši kot po parlamentarnih volitvah leta 2015, ko je bila Španija brez vlade s polnimi pooblastili skoraj leto dni. Sestavljanje vlade bi v takšnih okoliščinah lahko trajalo več mesecev. Ko bo ta sestavljena, se bo morala posvetiti temam, kot so upočasnjevanje gospodarstva, brezposelnost med mladimi, fiskalna politika in nerešeno katalonsko vprašanje, pri tem pa upoštevati novo realnost, ki jo v sedanja politična razmerja vnaša vzpon skrajne desnice.
