Socialni damping le kot slab izgovor
Po oceni pravobranilca sodišča EU je Avstrija diskriminirala slovensko gradbeno podjetje.
Odpri galerijo
Po avstrijski zakonodaji mora naročnik plačati varščino za morebitno globo za izvajalca. FOTO: Reuters/
Bruselj – Če bo sodišče EU sledilo logiki generalnega pravobranilca Nilsa Wahla, bo Avstrija imela skrčen manevrski prostor pri odvračanju podjetij iz Slovenije in drugih članic Unije, ki izvajajo storitve za avstrijske naročnike.
Zadeva izvira iz spora podjetja Čepelnik s Prevalj z Michaelom Vavtijem o še neplačanem znesku za gradbene storitve. Slovensko podjetje je Vavtijevi hiši na avstrijski strani meje opravilo storitve v vrednosti 12.200 evrov. Plačan je bil avans v višini 7000 evrov. Ko je avstrijska finančna policija 16. marca 2016 opravila inšpekcijski pregled, je ugotovila dve kršitvi zakonodaje, za kateri je odgovorno podjetje Čepelnik. Za dva napotena delavca ni pravilno prijavilo začetka dela in za štiri ni predložilo dokumentov o plačah v nemščini.
Finančna policija je od Vavtija zahtevala, naj ustavi plačila, in pri okrajnem upravnem organu v Velikovcu vložila predlog za izdajo naloga za plačilo varščine, enako še neplačanemu znesku 5200 evrov. Namenjena naj bi bila zavarovanju plačila globe, ki bi utegnila biti naložena podjetju Čepelnik. Organ v Velikovcu je Vavtiju naložil plačilo varščine, ker da bosta kazenski pregon in izvršitev precej težja ali onemogočena, ker ima Čepelnik sedež v Sloveniji.
Čepelniku sta bili na koncu z dvema sodbama res naloženi globi v višini 8000 in 1000 evrov. Na obe se je pritožil. Vavtiju je izdal račun za preostalih 5000 evrov, a naročnik zneska ni plačal, saj da je moral plačati varščino. Zaradi tega je Čepelnik na sodišču v Pliberku sprožil postopek izterjave. Pliberško sodišče se je nato obrnilo na sodišče EU v Luxembourgu z vprašanjem, ali evropsko pravo prepoveduje članici, da naročniku del odredi ustavitev plačil in varščino za morebitno globo, ker ima izvajalec sedež v drugi državi članici.
Pravobranilec Wahl, ki se je ukvarjal z zadevo, je sodišču predlagal, naj odloči, da je avstrijska zakonodaja glede tega v nasprotju s pravom EU. Uradni cilj avstrijske zakonodaje je varovanje pred nelojalno konkurenco in preprečevanje socialnega dampinga. Ureditev, po kateri bi moral naročnik plačati varščino za izvajalca, po oceni pravobranilca omejuje prosti pretok storitev. Ukrepi, kot je obravnavani, lahko povzročijo veliko negativnih učinkov za naročnike, ki se odločijo storitve naročiti pri tujih ponudnikih.
Denimo: naročnik izgubi možnost pridržanja dela še neplačanega zneska kot nadomestila v primeru napak, zamude pri delih ali škode. Poleg tega postane ponujanje storitev v Avstriji za podjetja s sedežem v tujini manj privlačno. Zadostuje že, da avstrijski organi »utemeljeno posumijo«, da je ponudnik kršil zakonodajo o pogodbi o zaposlitvah. Poleg tega avstrijska stran ni preprečila pravobranilca z argumentom, da je ukrep nujen za preprečevanje socialnega dampinga, saj sploh niso bile kršene pravice delavcev.
Slovenija je imela pred sodiščem na svoji strani češko, madžarsko in slovaško vlado, pa tudi evropsko komisijo.
Zadeva izvira iz spora podjetja Čepelnik s Prevalj z Michaelom Vavtijem o še neplačanem znesku za gradbene storitve. Slovensko podjetje je Vavtijevi hiši na avstrijski strani meje opravilo storitve v vrednosti 12.200 evrov. Plačan je bil avans v višini 7000 evrov. Ko je avstrijska finančna policija 16. marca 2016 opravila inšpekcijski pregled, je ugotovila dve kršitvi zakonodaje, za kateri je odgovorno podjetje Čepelnik. Za dva napotena delavca ni pravilno prijavilo začetka dela in za štiri ni predložilo dokumentov o plačah v nemščini.
Sodišče EU odloča o izvajalcu s sedežem v drugi državi
Finančna policija je od Vavtija zahtevala, naj ustavi plačila, in pri okrajnem upravnem organu v Velikovcu vložila predlog za izdajo naloga za plačilo varščine, enako še neplačanemu znesku 5200 evrov. Namenjena naj bi bila zavarovanju plačila globe, ki bi utegnila biti naložena podjetju Čepelnik. Organ v Velikovcu je Vavtiju naložil plačilo varščine, ker da bosta kazenski pregon in izvršitev precej težja ali onemogočena, ker ima Čepelnik sedež v Sloveniji.
Čepelniku sta bili na koncu z dvema sodbama res naloženi globi v višini 8000 in 1000 evrov. Na obe se je pritožil. Vavtiju je izdal račun za preostalih 5000 evrov, a naročnik zneska ni plačal, saj da je moral plačati varščino. Zaradi tega je Čepelnik na sodišču v Pliberku sprožil postopek izterjave. Pliberško sodišče se je nato obrnilo na sodišče EU v Luxembourgu z vprašanjem, ali evropsko pravo prepoveduje članici, da naročniku del odredi ustavitev plačil in varščino za morebitno globo, ker ima izvajalec sedež v drugi državi članici.
»Avstrijska zakonodaja v nasprotju s pravom EU«
Pravobranilec Wahl, ki se je ukvarjal z zadevo, je sodišču predlagal, naj odloči, da je avstrijska zakonodaja glede tega v nasprotju s pravom EU. Uradni cilj avstrijske zakonodaje je varovanje pred nelojalno konkurenco in preprečevanje socialnega dampinga. Ureditev, po kateri bi moral naročnik plačati varščino za izvajalca, po oceni pravobranilca omejuje prosti pretok storitev. Ukrepi, kot je obravnavani, lahko povzročijo veliko negativnih učinkov za naročnike, ki se odločijo storitve naročiti pri tujih ponudnikih.
Denimo: naročnik izgubi možnost pridržanja dela še neplačanega zneska kot nadomestila v primeru napak, zamude pri delih ali škode. Poleg tega postane ponujanje storitev v Avstriji za podjetja s sedežem v tujini manj privlačno. Zadostuje že, da avstrijski organi »utemeljeno posumijo«, da je ponudnik kršil zakonodajo o pogodbi o zaposlitvah. Poleg tega avstrijska stran ni preprečila pravobranilca z argumentom, da je ukrep nujen za preprečevanje socialnega dampinga, saj sploh niso bile kršene pravice delavcev.
Slovenija je imela pred sodiščem na svoji strani češko, madžarsko in slovaško vlado, pa tudi evropsko komisijo.
