Sodišče EU: Airbnb ni nepremičninski posrednik
Ker ponuja storitev v okviru informacijske družbe, za dejavnost ameriškega spletnega orjaka veljajo drugačna pravila kot za tradicionalne agente.
Odpri galerijo
Sodišče EU je pritrdilo argumentaciji Airbnb. FOTO: Dado Ruvic/Reuters
Bruselj – Sodišče EU je odločilo, da Francija od družbe Airbnb ne more zahtevati licence za nepremičninskega posrednika.
Na sodišče s sedežem v Luxembourgu se je obrnil preiskovalni sodnik okrožnega sodišča v Parizu. Zaprosil je za presojo, ali je storitev povezovanja najemodajalcev z iskalci kratkoročne nastanitve storitev informacijske družbe.
Če bi bila obravnavana kot takšna, zanjo ne bi veljala enaka pravila kot za nepremičninske posrednike. Ti, denimo, potrebujejo posebno poklicno izkaznico.
Po logiki velikega senata je dejavnost Airbnb treba opredeliti kot storitev informacijske družbe po direktivi o elektronskem poslovanju iz leta 2000. Podjetje lahko tudi nasprotuje temu, da se proti njemu v okviru kazenskega postopka z uveljavljanjem premoženjskopravnega zahtevka uporabljajo ukrepi članice, ki omejuje svobodo zagotavljanja storitve, ki jo opravlja iz druge članice.
Tožbo proti Airbnb (njegovemu podjetju na Irskem) je na sodišče v Franciji vložilo tamkajšnje združenje za nastanitve in turizem. Generalni pravobranilec pri Sodišču EU Maciej Szpunar je spomladi predlagal, naj sodišče ugotovi, da storitev povezovanja z iskalci nastanitve po elektronski platformi spada med storitve informacijske družbe.
V Airbnb so ves čas zavračali trditve, da opravljajo storitev nepremičninskega posrednika. Sodišče je pritrdilo logiki pravobranilca in ameriškega podjetja s poudarjanjem ločljivosti storitve posredovanja od same namestitve. Tako je po utemeljitvi sodišča posredovanje zgolj zagotavljanje orodja za predstavitev in iskanje namestitev, ki se oddajajo.
Storitev Airbnb po oceni sodišča nikakor tudi ni edina pot za opravljanje namestitvenih storitev, saj imajo najemniki in najemodajalci na voljo še različne druge kanale. Iz spisa tudi ne izhaja, da bi Airbnb določal višino ali zgornjo mejo najemnine.
Pred dvema letoma so glede storitve družbe Uber presodili, da njena storitev ni le posredovanje, in zato mora biti v smislu prava EU obravnavana kot storitev prevoza. Tako, denimo, med vozniki Uberja in »običajnimi« taksisti ne bi smelo biti bistvene razlike.
Ugotovilo je še, da dostop do storitve omogoča informacijsko orodje in da je Uberjeva aplikacija nepogrešljiva tako za voznike kot za stranke, ki iščejo prevoz. Uber pa naj bi imel odločilen vpliv na pogoje opravljanja storitev voznikov. Sodba je bila podlaga za poznejšo strožjo regulacijo delovanja Uberja po Evropi.
V primerjavi z zadevo Uber je Sodišče EU pojasnilo, da je položaj pri Airbnb drugačen, saj ne storitev posredovanja ne pomožne storitve ne omogočajo, da bi se ugotovil odločilen vpliv, ki bi ga ta družba izvajala na pogoje opravljanja nastanitvenih storitev (višina zahtevanih najemnin ali izbor najemodajalcev).
Na sodišče s sedežem v Luxembourgu se je obrnil preiskovalni sodnik okrožnega sodišča v Parizu. Zaprosil je za presojo, ali je storitev povezovanja najemodajalcev z iskalci kratkoročne nastanitve storitev informacijske družbe.
Če bi bila obravnavana kot takšna, zanjo ne bi veljala enaka pravila kot za nepremičninske posrednike. Ti, denimo, potrebujejo posebno poklicno izkaznico.
Po logiki velikega senata je dejavnost Airbnb treba opredeliti kot storitev informacijske družbe po direktivi o elektronskem poslovanju iz leta 2000. Podjetje lahko tudi nasprotuje temu, da se proti njemu v okviru kazenskega postopka z uveljavljanjem premoženjskopravnega zahtevka uporabljajo ukrepi članice, ki omejuje svobodo zagotavljanja storitve, ki jo opravlja iz druge članice.
Tožbo proti Airbnb (njegovemu podjetju na Irskem) je na sodišče v Franciji vložilo tamkajšnje združenje za nastanitve in turizem. Generalni pravobranilec pri Sodišču EU Maciej Szpunar je spomladi predlagal, naj sodišče ugotovi, da storitev povezovanja z iskalci nastanitve po elektronski platformi spada med storitve informacijske družbe.
V Airbnb so ves čas zavračali trditve, da opravljajo storitev nepremičninskega posrednika. Sodišče je pritrdilo logiki pravobranilca in ameriškega podjetja s poudarjanjem ločljivosti storitve posredovanja od same namestitve. Tako je po utemeljitvi sodišča posredovanje zgolj zagotavljanje orodja za predstavitev in iskanje namestitev, ki se oddajajo.
Storitev Airbnb po oceni sodišča nikakor tudi ni edina pot za opravljanje namestitvenih storitev, saj imajo najemniki in najemodajalci na voljo še različne druge kanale. Iz spisa tudi ne izhaja, da bi Airbnb določal višino ali zgornjo mejo najemnine.
Pri Uberju drugačna logika
Pred dvema letoma so glede storitve družbe Uber presodili, da njena storitev ni le posredovanje, in zato mora biti v smislu prava EU obravnavana kot storitev prevoza. Tako, denimo, med vozniki Uberja in »običajnimi« taksisti ne bi smelo biti bistvene razlike.
Preberite še:
Uber ni (skoraj) nič drugega kot taksi
Uber ni (skoraj) nič drugega kot taksi
Ugotovilo je še, da dostop do storitve omogoča informacijsko orodje in da je Uberjeva aplikacija nepogrešljiva tako za voznike kot za stranke, ki iščejo prevoz. Uber pa naj bi imel odločilen vpliv na pogoje opravljanja storitev voznikov. Sodba je bila podlaga za poznejšo strožjo regulacijo delovanja Uberja po Evropi.
V primerjavi z zadevo Uber je Sodišče EU pojasnilo, da je položaj pri Airbnb drugačen, saj ne storitev posredovanja ne pomožne storitve ne omogočajo, da bi se ugotovil odločilen vpliv, ki bi ga ta družba izvajala na pogoje opravljanja nastanitvenih storitev (višina zahtevanih najemnin ali izbor najemodajalcev).
