Sodišče na strani medijev, ne Trumpa
Bela hiša mora novinarju CNN Jimu Acosti znova dovoliti vstop na njihove novinarske konference.
Odpri galerijo
Dopisnik Jim Acosta bo lahko lahko vsaj začasno znova zastavljal vprašanja Donaldu Trumpu. Foto: Reuters
Ameriško zvezno sodišče je vladi ukazalo, naj vsaj začasno obnovi novinarsko akreditacijo dopisniku CNN iz Bele hiše Jimu Acosti in mu tako omogoči poročanje z njenih novinarskih konferenc. Novinarju so vstop prepovedali po besednem soočenjem s predsednikom med vprašanji novinarjev, televizija pa je v tožbi, ki so se ji pridružile številne ameriške medijske hiše, zapisala, da gre za kršitev pravice do svobode govora.
»Rad bi se zahvalil vsem novinarjem, ki so mi stali ob strani. Sedaj se vrnimo na delo,« je Acosta dejal po razglasitvi začasne razsodbe. Na delo se bo vrnilo tudi sodišče, ki bo odločalo, ali je Bela hiša prekršila prvi amandma k ustavi, ki ščiti ameriško pravico do svobode govora. Zvezni sodnik Timothy Kelly je po poročanju CNN dal vedeti, da bosta televizija in njen dopisnik prevladala tudi pri dokončni razsodbi. Pri izdaji začasne odredbe se je oprl na njen drug tožbe, v kateri sta tožnika trdila, da niso dobili odločbe o odvzemu akreditacije in se tako niso mogli pritožiti nanjo, s čimer naj bi jim bila kršena pravica do pritožbe, ki jo zagotavlja peto ustavno dopolnilo o pravičnih pravnih postopkih.
Odločitev je pomembna zmaga za medije, ki imajo izjemno težaven odnos z Donaldom Trumpom. Njegova maščevalnost po mnenju ameriških novinarskih organizacij pomeni napad na temelje novinarskega poslanstva o nadziranju dela oblasti. Vrnitev v Belo hišo pa še ne pomeni, da bo Acosta lahko normalno opravljal svoje delo, saj se lahko tiskovni predstavniki vlade zatečejo k bolj subtilnemu metanju polen pod nogo, kot je prezrtje njegovih vprašanj na novinarskih konferencah ali dajanje vročih informacij njegovim konkurentom, njemu pa ne. Vlada je v uradnem sporočilu zapisala, da naj bi sodišče dalo »jasno vedeti, kako prvi amandma ne daje absolutne pravice za dostop do Bele hiše«. Trump se sicer ne more pritoževati, da je prvi poraz v primeru zarota globoke države, saj je senat sodnika Kellyja lani potrdil na njegov predlog.
Sojenje se bo nadaljevalo v prihodnjih tednih, Bela hiša, ki je sporočila, da bo spoštovala začasno odločbo, pa javno še vedno trdi, da si je Acosta zaslužil novinarski izgon, saj naj bil na soočenju s Trumpom preveč napadalen. Njena uradnica za komuniciranje Mercedes Schlapp je v četrtek dejala, da imajo predsednikova srečanj z mediji »določena pravila o spodobnem vedenju«, ki naj bi jih dopisnik CNN prekršil. »V tem primeru ne bomo prezrli obnašanja poročevalca,« je dejala Schlappova in večkrat poudarila trditev o neprimernem vedenju, to so zapisali tudi v današnjem uradnem odzivu. Vlada se je vsaj odrekla prvotni obtožbi, da naj bi Acosta odrinil njihovo pripravnico, kar so celo skušali dokazati s prirejenim videoposnetkom.
Trump ni prvi predsednik, ki ima težavne odnose z mediji. Franklin D. Roosevelt si je 1942 priskrbel nacistično odlikovanje železni križ in ga na novinarski konferenci v odsotnosti podelil svojemu ostremu kritiku, kolumnistu časnika New York Dialy News Johnu O'Donnellu. Trump prav tako ne izganja prvi novinarjev iz predsedniške palače, Ronald Reagan se je že 1981 na sodišču spopadel s takrat povem novo televizijsko mrežo CNN. Najbolj odmeven je bil primer Roberta Sherrila, preiskovalnega novinarja časnika The Nation, ki je 1966 ostal brez dostopa do Bele hiše, 1972 pa skupaj z organizacijo Zveza za ameriške državljanske svoboščine vložil tožbo. Pet let kasneje je sodišče odločilo, da mu prvi amandma k ustavi zagotavlja dostop do novinarskih konferenc Bele hiše, saj morajo biti te odprte za vse washingtonske poročevalce, vlada pa dostopa ne sme omejevati samovoljno ali brez prepričljivih razlogov.
»Rad bi se zahvalil vsem novinarjem, ki so mi stali ob strani. Sedaj se vrnimo na delo,« je Acosta dejal po razglasitvi začasne razsodbe. Na delo se bo vrnilo tudi sodišče, ki bo odločalo, ali je Bela hiša prekršila prvi amandma k ustavi, ki ščiti ameriško pravico do svobode govora. Zvezni sodnik Timothy Kelly je po poročanju CNN dal vedeti, da bosta televizija in njen dopisnik prevladala tudi pri dokončni razsodbi. Pri izdaji začasne odredbe se je oprl na njen drug tožbe, v kateri sta tožnika trdila, da niso dobili odločbe o odvzemu akreditacije in se tako niso mogli pritožiti nanjo, s čimer naj bi jim bila kršena pravica do pritožbe, ki jo zagotavlja peto ustavno dopolnilo o pravičnih pravnih postopkih.
Odločitev je pomembna zmaga za medije, ki imajo izjemno težaven odnos z Donaldom Trumpom. Njegova maščevalnost po mnenju ameriških novinarskih organizacij pomeni napad na temelje novinarskega poslanstva o nadziranju dela oblasti. Vrnitev v Belo hišo pa še ne pomeni, da bo Acosta lahko normalno opravljal svoje delo, saj se lahko tiskovni predstavniki vlade zatečejo k bolj subtilnemu metanju polen pod nogo, kot je prezrtje njegovih vprašanj na novinarskih konferencah ali dajanje vročih informacij njegovim konkurentom, njemu pa ne. Vlada je v uradnem sporočilu zapisala, da naj bi sodišče dalo »jasno vedeti, kako prvi amandma ne daje absolutne pravice za dostop do Bele hiše«. Trump se sicer ne more pritoževati, da je prvi poraz v primeru zarota globoke države, saj je senat sodnika Kellyja lani potrdil na njegov predlog.
Nenepisan kodeks
Sojenje se bo nadaljevalo v prihodnjih tednih, Bela hiša, ki je sporočila, da bo spoštovala začasno odločbo, pa javno še vedno trdi, da si je Acosta zaslužil novinarski izgon, saj naj bil na soočenju s Trumpom preveč napadalen. Njena uradnica za komuniciranje Mercedes Schlapp je v četrtek dejala, da imajo predsednikova srečanj z mediji »določena pravila o spodobnem vedenju«, ki naj bi jih dopisnik CNN prekršil. »V tem primeru ne bomo prezrli obnašanja poročevalca,« je dejala Schlappova in večkrat poudarila trditev o neprimernem vedenju, to so zapisali tudi v današnjem uradnem odzivu. Vlada se je vsaj odrekla prvotni obtožbi, da naj bi Acosta odrinil njihovo pripravnico, kar so celo skušali dokazati s prirejenim videoposnetkom.
Trump ni prvi predsednik, ki ima težavne odnose z mediji. Franklin D. Roosevelt si je 1942 priskrbel nacistično odlikovanje železni križ in ga na novinarski konferenci v odsotnosti podelil svojemu ostremu kritiku, kolumnistu časnika New York Dialy News Johnu O'Donnellu. Trump prav tako ne izganja prvi novinarjev iz predsedniške palače, Ronald Reagan se je že 1981 na sodišču spopadel s takrat povem novo televizijsko mrežo CNN. Najbolj odmeven je bil primer Roberta Sherrila, preiskovalnega novinarja časnika The Nation, ki je 1966 ostal brez dostopa do Bele hiše, 1972 pa skupaj z organizacijo Zveza za ameriške državljanske svoboščine vložil tožbo. Pet let kasneje je sodišče odločilo, da mu prvi amandma k ustavi zagotavlja dostop do novinarskih konferenc Bele hiše, saj morajo biti te odprte za vse washingtonske poročevalce, vlada pa dostopa ne sme omejevati samovoljno ali brez prepričljivih razlogov.
