Sodišče o plesni dvorani: Vsak predsednik je le začasni stanovalec Bele hiše

Videti je, da se ameriški predsednik Donald Trump še ne bo tako kmalu zavrtel po svoji plesni dvorani, ki pa je, kot trdi, predvsem pomembna ne le, kot je dejal sprva, za velike protokularne dogodke in gala večerje, ampak iz varnostnih razlogov.

Ameriško zvezno prizivno sodišče je v petek Trumpovi administraciji odredilo, naj ustavi gradnjo 400 milijonov dolarjev vredne plesne dvorane na območju porušenega vzhodnega krila Bele hiše, poroča BBC. Ta odločitev je velik udarec za republikanskega predsednika v sodnem sporu, ki preizkuša meje svojih predsedniških pristojnosti.

Prizivno sodišče za okrožje Kolumbija je v odločbi z razmerjem glasov dva proti ena zapisalo, da je »vsak predsednik le začasni stanovalec Bele hiše, ne njen lastnik.« Po mnenju sodišča predsednik brez soglasja kongresa ne more temeljito preoblikovati Bele hiše. Večina sodnega sveta je tako zapisala, da bi se moral o tem, ali naj se gradi tako velika plesna dvorana, odločiti kongres. »To namreč ni stvar, o kateri bi lahko izvršna oblast odločala sama.«

Gradnja brez odobritve kongresa

Sodišče je s tem potrdilo začasno odredbo, ki jo je dosegla organizacija National Trust for Historic Preservation. Ta je lani vložila tožbo, potem ko je Trumpova administracija porušila vzhodno krilo Bele hiše in brez odobritve kongresa začela graditi približno 8360 kvadratnih metrov veliko plesno dvorano.

Pomembno pa je, da odločitev ne pomeni dokončnega konca projekta. Ustavljena so le nadzemna gradbena dela, medtem ko se določena podzemna dela, povezana predvsem z varnostno infrastrukturo, lahko nadaljujejo. Prizivno sodišče je izvršitev svoje odločbe obenem zadržalo za 14 dni, da bi Trumpovi administraciji omogočilo pritožbo na vrhovno sodišče ZDA.

Trump je pritožbo že napovedal.

Pomembno pa je, da odločitev ne pomeni dokončnega konca projekta. Ustavljena so le nadzemna gradbena dela, medtem ko se določena podzemna dela, povezana predvsem z varnostno infrastrukturo, lahko nadaljujejo. FOTO: Aaron Schwartz/Reuters

Od protokolarne dvorane do »vojaškega središča«

Ko je Bela hiša julija lani predstavila načrte, je projekt utemeljevala predvsem s tem, da v predsedniškem kompleksu ni dovolj velikega prostora za državne večerje in druge velike protokolarne dogodke. Dvorana naj bi sprejela okoli 650 sedečih gostov.

Sprva je bila njena vrednost ocenjena na približno 200 milijonov dolarjev, pozneje pa se je povzpela na okoli 400 milijonov. Trump je maja višjo ceno utemeljeval s tem, da bo objekt skoraj dvakrat večji in kakovostnejši od prvotno načrtovanega.

Bela hiša ves čas zatrjuje, da samo dvorano financirajo Trump in drugi zasebni donatorji. Reuters je aprila poročal, da je sistem financiranja omogočal tudi anonimne donacije. Ločeno od tega so republikanci v senatu predlagali do milijarde dolarjev javnega denarja za varnostne nadgradnje Tajne službe, povezane tudi z območjem nove dvorane, vendar je ta predlog pozneje izpadel iz zakonodajnega svežnja.

Po streljanju vse glasnejši varnostni argument

Trump je v zadnjih mesecih vse bolj poudarjal, da dvorana ni le prostor za gala večerje, ampak tudi pomemben varnostni objekt.

Ta argument je izrazito stopil v ospredje po streljanju 25. aprila med večerjo Združenja dopisnikov Bele hiše v washingtonskem hotelu Hilton. Reuters je takrat poročal, da je incident sprožil ponovno preverjanje varovanja predsednika, Trump pa je že naslednji dan dejal, da je prav tak dogodek razlog za gradnjo varnejšega prizorišča znotraj kompleksa Bele hiše.

Pozneje je načrtovano dvorano začel opisovati skoraj kot del obrambne infrastrukture. V petkovi objavi na Truth Social jo je označil celo za »vojaško središče«.

FOTO: Kevin Lamarque/Reuters

Po njegovih besedah naj bi kompleks vključeval zaklonišča pred bombnimi napadi, zdravstvene prostore ter zaščito pred brezpilotnimi letalniki in raketami. Reuters je maja poročal tudi o Trumpovih navedbah, da naj bi pod dvorano nastal večnadstropni podzemni kompleks, na strehi pa zmogljivosti za obrambo pred droni.

Trump je odločitev prizivnega sodišča označil za »grozljivo« in politično motivirano ter zatrdil, da so zaradi nje predsednik, predstavniki Bele hiše in obiskovalci bolj izpostavljeni morebitnim napadom.

Odvetnik pravosodnega ministrstva Yaakov Roth je med junijsko obravnavo pred prizivnim sodiščem trdil, da sodišča ne bi smela posegati v zasebno financiran projekt. Po njegovih besedah »arhitekturne preference« organizacije National Trust ne morejo imeti prednosti pred nacionalno varnostjo.

Toda sodnika Patricia Millett in Brad Garcia, ki sta tvorila večino senata, sta poudarila, da varnostni argument izvršni oblasti ne omogoča, da obide kongres.

Obenem sta jasno zapisala, da njuna odločitev gradnje dvorane ne prepoveduje za vedno. Nadzemna dela so ustavljena med trajanjem sodnega postopka oziroma dokler Bela hiša ne dobi ustrezne odobritve kongresa.

Sodnica Neomi Rao, ki jo je Trump imenoval med svojim prvim mandatom, se z večino ni strinjala. Menila je, da so zvezna sodišča z ustavitvijo gradnje posegla na področje, ki ne sodi v njihovo pristojnost.

Usoda dvorane tako še ni odločena. Trump se lahko obrne na vrhovno sodišče, njegova administracija pa lahko poskuša pridobiti tudi soglasje kongresa. Za zdaj je ustavljena predvsem vidna, nadzemna gradnja, medtem ko se lahko del varnostnega kompleksa pod zemljo še naprej gradi.