Sodišče odobrilo prekop Francovih posmrtnih ostankov

Vrhovno sodišče: Vlada lahko prekoplje diktatorjeve posmrtne ostanke iz megalomanskega mavzoleja na manj izpostavljen kraj.

Objavljeno
24. september 2019 12.35
Posodobljeno
24. september 2019 17.23
Protestniki so pred madridskim vrhovnim sodiščem vzklikali protifrankistične slogane. Foto: Reuters
Špansko vrhovno sodišče je odločilo, da vlada lahko prekoplje posmrtne ostanke diktatorja Francisca Franca iz impozantnega mavzoleja v Dolini padlih na manj privzdignjeno mesto. Ob tem je zavrnilo pritožbo Francove družine (ta nasprotuje prekopu), naj nekdanjega samodržca pokopljejo sredi Madrida, v kripti katedrale La Almudena, in ne, kot zahteva vlada, na pokopališču na obrobju prestolnice, kjer je pokopana njegova soproga.

Prekop Francovih posmrtnih ostankov je bil ena izmed prvih odločitev socialista Pedra Sáncheza, ko je lani poleti prevzel vodenje španske vlade. Ekshumacija je bila predvidena 10. junija, a je sodišče pred tem ustavilo postopek zaradi pritožbe Francovih dedičev. »Danes smo priča veliki zmagi španske demokracije,« je na twitterju zapisal Sánchez in dodal, da je odprava krivic žrtvam frankizma vedno vodila delo njegove ekipe. Francova družina je napovedala pritožbo na ustavno sodišče.

Vlada bi rada spremenila Dolino padlih v prostor sprave in zgodovinskega spomina po zgledu nacističnih koncentracijskih taborišč. V demokratični družbi, so poudarili, ni prostora za poveličevanje samodržca, ki je leta 1936 z državnim udarom zanetil krvav državljanski konflikt in Španiji s trdo roko vladal do smrti leta 1975.



Dediščina nekdanjega španskega diktatorja tudi dobrih 40 let po smrti razdvaja. Podobno velja za Dolino padlih. Nekateri jo označujejo za prostor sprave, za druge je nedopusten spomenik diktatorju, ki mu v Zahodni Evropi ni para in zaradi geneze nikoli ne more biti nevtralen.
 

image
Francovi posmrtni ostanki so v baziliki, vklesani v pobočje pogorja Guadarrama, pod orjaškim razpelom. Foto: Gašper Završnik


Največje množično grobišče


Francovi posmrtni ostanki so v megalomanskem mavzoleju, vklesanem v pobočje pogorja Guadarrama, nedaleč od španske prestolnice. Njegova gradnja je bila diktatorjeva obsesija. Z objektom, ki obsega opatijo in baziliko, nad katero se bohoti orjaško, 150 metrov visoko razpelo, je hotel postaviti spomenik zmagi v državljanski vojni ter simbol zavezništva njegovega režima in Katoliške cerkve, je v knjigi El Valle de los Caidos zapisal publicist José María Calleja.

image
Na Francovem grobu je vedno sveže cvetje. Foto: Gašper Završnik
 Gradnja Francove »kaprice« je trajala 18 let, dela je opravljalo okoli 20.000 političnih zapornikov. Sprva so mavzolej, inavguriran je bil leta 1959, nameravali posvetiti padlim frankističnim borcem, a se veliko sorodnikov ni strinjalo s premestitvijo v novo grobnico. Naposled so v Dolino padlih, marsikdaj brez privolitve svojcev, prenesli tudi trupla republikancev. V baziliki tako leži 33.847 padlih na obeh straneh bratomorne vojne – veliko posmrtnih ostankov ni identificiranih –, zaradi česar je mavzolej največje množično grobišče v Španiji. Medtem ko o njihovem zadnjem počivališču v temačni baziliki ni obeležja, to ne velja za Franca in ustanovitelja fašistične stranke Falanga Antonia Prima de Rivero. Njuna grobova sta v srčiki bazilike, kjer se jima poklanjajo privrženci nekdanjega režima. Prav zaradi strahu pred množičnim čaščenjem nekdanjega diktatorja je vlada nasprotovala zahtevi svojcev, naj ga prestavijo v katedralo sredi Madrida, in vztrajala pri manj izpostavljenem mestu.

Sánchezova vlada je po poročanju španskih medijev že pred odločitvijo sodišča pripravila vse potrebno za čimprejšnjo ekshumacijo – po možnosti pred predčasnimi volitvami 10. novembra. Zapleti niso izključeni.