Sodišče ovrglo tožbi Hrvaške in Srbije za genocid

Haag − Po 15 let trajajočem sodnem postopku je Mednarodno sodišče v Haagu (ICJ), najvišje sodišče Združenih narodov, danes objavilo razsodbo v sporu med Srbijo in Hrvaško, ki sta druga proti drugi vložili tožbo zaradi genocida med letoma 1991 in 1995.

Sodišče v skladu s pričakovanji nobene od držav ni obsodilo. Kot so ugotovili sodniki, Hrvaška ni uspela dokazati izrecnega namena Srbije, da izvede genocid nad Hrvati, Srbija pa ni prepričala sodišča, da je Hrvaška med operacijo Nevihta kršila konvencijo o genocidu. Razsodba je obvezujoča, dokončna in brez možnosti pritožbe.

Ne v enem ne v drugem primeru ni bila dokazana namera

Predsednik sodišča ICJ Peter Tomka je z branjem sodbe, ki jo je srbski zunanji minister Ivica Dačić označil za »morda najpomembnejši dogodek v dvostranskih odnosih s Hrvaško«, začel ob deseti uri po lokalnem času.

Kot je pojasnil na začetku današnjega izreka sodbe, Srbija ne more odgovarjati za dejanja, storjena pred 27. aprilom 1992, ko je ZR Jugoslavija postala članica Združenih narodov. »Država, ki je komajda postala podpisnik konvencije [o genocidu], po devetem členu konvencije ne more retroaktivno odgovarjati za genocid,« je dejal. Sodnik je dodal, da ne bo odločal o tem, ali je Srbija za genocid kriva kot naslednica SFRJ, saj SFRJ ne obstaja več.

Čeprav je sodišče prepričano, da so JNA in srbske sile na različnih območjih Hrvaške − Slavonije, Korduna, Line, Banovine in Dalmacije − zakrivile zločine, ki se razumejo za genocidne, torej pregon prebivalstva s teh območij, je bil po ugotovitvah ICC namen teh dejanj oblikovati homogeno srbsko državo in ne uničiti hrvaško prebivalstvo. Kot je sklenilo sodišče, Hrvaška torej ni dokazala, da je šlo pri pregonu prebivalstva za namero in zaroto deloma ali povsem uničiti hrvaško prebivalstvo, torej da se zakrivi genocid. Sodišče je zato hrvaško tožbo v celoti ovrglo.

Sodišče je tudi ugotovilo, da je protitožba Srbije utemeljena, saj je Hrvaška konvenciji zavezana od 8. oktobra 1991, vseeno pa jo je ovrglo, prav tako zato, ker ni bila dokazana genocidna namera. Po pojasnilih sodišča so brionski transkripti pokazali, da so se hrvaški voditelji zavedali, da bo bombardiranje med operacijo Nevihta v SAO Krajini privedlo do eksodusa srbskega prebivalstva, in tudi če je bila njihova namera pregon, pa namera ni bilo uničenje.

Zagreb in Beograd napovedala, da bosta sodbo spoštovala

Kot smo v Delu že poročali, je Hrvaška tožbo proti Srbiji zaradi genocida vložila leta 1999. Beograd je obtožila etničnega čiščenja nad več deset tisoč hrvaškimi državljani, zaradi katerega so mnogi med vojno pobegnili s svojih domov, ali pa so jih mučili, ubili, njihovo premoženje pa uničili. Po prepričanju Hrvaške je bilo ubitih 10.572 ljudi, 7000 jih je bilo priprtih v srbskih taboriščih. Zagreb je tudi zahteval, da sodišče Beogradu naroči izplačilo nadomestila za škodo, ki je bila povzročena posameznikom, hrvaškemu gospodarstvu in okolju.

Srbija, ki vztraja, da ne more biti odgovorna za zločine iz hrvaške tožbe, ki so bili storjeni pred aprilom 1992, ko še ni bila ustanovljena ZR Jugoslavija, je s protitožbo odgovorila leta 2010. V njej trdi, da je bilo med hrvaško vojno operacijo Nevihta (Oluja) in po njej ubitih več tisoč hrvaških državljanov srbske narodnosti, večinoma civilistov, nekateri med njimi tudi več tednov po koncu operacije. Srbija zahteva vračilo škode, zagotovitev pogojev za vrnitev pregnanih Srbov in ukinitev proslavljanja Nevihte kot državnega praznika.

Odločitev sodišča bi lahko odprla stare rane med državama − odnosi med Srbijo in Hrvaško so namreč že leta obremenjeni s številnimi nerešenimi vprašanji, ki izvirajo iz vojne, od pogrešanih oseb do spora o meji. Po pričakovanjih se tudi po sodbi politični odnosi med državama ne bodo izboljšali, a tako v Beogradu kot v Zagrebu so pred izrekom sodbe napovedovali, da bodo sprejeli odločitev sodišča. Hrvaški pravosodni minister Orsat Miljenić je dejal, da so svoj cilj na neki način že dosegli − predstavili so namreč, kaj se je dogajalo med vojno, poroča AFP. Srbski zunanji minister Ivica Dačić pa je dejal, da bo odločitev sodišča najverjetneje pomenila konec postopka, ki je trajal od 15 do 20 let, in bo naredila konec sporu med državama o tem, kdo je hujši kriminalec. »Morda bomo dobili priložnost, da pustimo preteklost za seboj in se obrnemo proti prihodnosti,« je še dodal Dačić.