Sojenje gvatemalskemu diktatorju začeli in preložili

Ciudad de Guatemala − V ponedeljek se je v Gvatemali začelo ponovno sojenje nekdanjemu diktatorju, generalu Efrainu Riosu Monttu, a so postopek ustavili skoraj takoj po začetku. Obramba je namreč na sojenju zaradi zločinov proti človečnosti in genocida nad 1771 pripadniki staroselske skupnosti Majev v času Monttovega režima med letoma 1982 in 1983 zahtevala izločitev enega od treh sodnikov, ker je po njihovem mnenju pristranski.

Sodnica Jeannette Valdez, na katero so letele obtožbe obrambe, ker je napisala magistrsko nalogo o genocidu, je poziv sprva zavrnila, a sta ga podprla druga dva sodnika, zato so postopek proti Monttu preložili. Poleg tega so njegovi odvetniki, ki trdijo, da je 88-letni Montt krhkega zdravja − na sodišče so ga pripeljali na nosilih −, zahtevali, da bi mu sodili v odsotnosti, a je sodišče prošnjo zavrnilo, ker meni, da njegovo zdravstveno stanje ni tako kritično.

Tudi organizacije za človekove pravice zavračajo trditve obrambe, da je Rios Montt prekrhkega zdravja za sojenje, in menijo, da je to zgolj strategija obrambe, s katero poskušajo zavirati postopek in sodbo. »Dokazov je več kot dovolj,« je za agencijo AFP dejal Juan Francisco Soto iz organizacije CALDH. »Dokazali smo že, da se je v Gvatemali zgodil genocid. Pričakujemo novo obsodbo,« pa je dejal odvetnik Hector Reyes, ki predstavlja žrtve.

Preložitev sojenja je sicer spodbudila bojazen, da pravici ne bo zadoščeno. »Ne le da je to zelo neprijetno, razkriva tudi pomanjkanje neodvisnosti sodstva v Gvatemali, ki je očitno pod pritiskom politike,« je za tiskovno agencijo Reuters ocenil izvršni direktor organizacije za človekove pravice Human Rights Watch za regijo Jose Miguel Vivanco. »Njihova zapuščina res ni zavidanja vredna, še posebej zaradi poskusov, da bi izničili in ustavili kazensko preganjanje tega diktatorja,« je dodal.

Sodišče v Gvatemali je nekdanjega diktatorja Riosa Montta že maja 2013 spoznalo za krivega zločinov proti človečnosti in genocida ter ga obsodilo na 80 let zapora − 50 let je dobil za genocid, 30 let pa za vojne zločine. Žrtve in organizacije za človekove pravice so obsodbo pozdravile in jo označile za zgodovinsko.

Montt je bil namreč prvi latinskoameriški diktator, obsojen zaradi poskusa uničenja celotne skupine ljudi med vojno, ki se je začela leta 1960, trajala 36 let, njena končna bilanca pa je bilo okoli 200.000 mrtvih ali pogrešanih. Le nekaj dni pozneje je veselje potihnilo zaradi odločitve ustavnega sodišča, ki je obsodbo zavrnilo, ker Montt ni bil deležen pravičnega sojenja.

Petčlanski sodni svet je v obrazložitvi svoje odločitve pojasnil, da je Montt 19. aprila 2013 ostal brez pravnega zagovornika, potem ko ga je sodnik zaradi neprimernih izjav izločil iz dvorane. Sodni svet je odločil, da bodo trditve tistega dne obveljale, ponoviti pa bo treba sklepne argumente. Montt je bil vse od tedaj v hišnem priporu, prav tako pa tudi njegov nekdanji vodja obveščevalne službe, general José Rodriguez, ki so ga med sojenjem leta 2013 krivde oprostili.