Solzivec za obupane na ameriški meji

Karavana je trčila ob ameriško mejo in doslej miren pohod več tisoč ljudi iz Srednje Amerike se je v nedeljo blizu San Diega sprevrgel v spopad manjše skupine s policijo, ki je uporabila solzivec. Ameriške oblasti so včeraj znova odprle mejo za promet. Za zdaj ni jasno, kako se bo razpletla zgodba tisočev ljudi, ki upajo na boljše življenje.

V Tijuani, na mehiški strani meje, je bilo včeraj okoli 5000 ljudi in še vedno prihajajo novi. Ameriško vodstvo je odločeno, da jih ne bo spustilo v državo, zelo so upočasnili tudi sprejemanje prošenj za azil, na nekaj manj kot sto na dan, zato se je nekaj sto protestnikov v nedeljo poskusilo prebiti čez ograje in druge ovire na ozemlje ZDA.

Po trditvah obmejne policije so nekateri metali vanje kamenje, zato so odgovorili s solzivcem, podobe mater z otroki, ki bežijo pred dražečim plinom, pa so zbudile precej kritik med liberalnimi Američani. »To je novo dno,« je sporočil demokratski senator Brian Schatz. Za nekaj ur so zaprli mejni prehod San Ysidro, ki velja za enega izmed najbolj prometnih med državama in prek katerega vsak dan potuje okoli 100.000 ljudi.

Razpihovanje strahu
 

Donald Trump ves čas grozi, da bo zaprl mejo med državama, če bo treba, včeraj pa je na twitterju zapisal, da je pripravljen »za stalno zapreti vrata«. Med predvolilno kampanjo je pohod karavane spremenil v življenjsko grožnjo ZDA in poslal na mejo več kot 5000 vojakov, a ti niso pomagali krotiti nedeljskih izgredov. Po njegovih besedah je med iskalci zatočišča veliko »hladnokrvnih kriminalcev«, Mehika pa bi morala vse vrniti domov. Večinoma so to prebivalci Hondurasa, nekaj jih je iz Salvadorja in Gvatemale, večina pa beži pred veliko revščino in nasiljem.

Podobe z meje so ponovno oživele predvolilne trditve desnice o »invaziji divjih tujcev«, ki prinašajo bolezni in terorizem, tuje države pa naj bi jih »namenoma poslale« v ZDA. Pri širjenju strahu izdatno pomaga konservativna televizija Fox News. V nedeljo so njeni komentatorji govorili celo o »psihološki vojni«. Po besedah nekdanjega republikanskega poslanca Newta Gingricha to »velikokrat vodijo ameriški levičarji, ki so aktivisti, in ameriške levičarske organizacije, ki jo pomagajo financirati«. Tako je pomagal širiti teorijo zarote, da so v ozadju karavane demokrati. Nekateri konservativni komentatorji so celo zagovarjali uporabo solzivca, saj je ta »naraven, lahko ga daš na načose in poješ«.

Kriza za novo vlado

Soočenje na meji hkrati pomeni, da se bo novi mehiški predsednik Andrés Manuel López Obrador, ki bo v soboto prevzel vodenje države, nemudoma soočil s krizo. Konec tedna so ameriški mediji poročali, da naj bi sosedi sklenili dogovor, po katerem bodo vsi prosilci za azil v ZDA na odločitev čakali v Mehiki. Toda predstavniki prihajajoče vlade so to včeraj ponovno zanikali. Prihajajoča mehiška notranja ministrica Olga Sánchez Cordero je v soboto za Washington Post potrdila »sklenitev kratkoročnega dogovora«, a to kmalu zanikala. Mehika po njenih besedah »vse sprejema z odprtimi rokami, toda predstavljajte si eno karavano za drugo, to bi bile velike težave za nas«.

Morebiten sporazum o čakanju na azil v Mehiki zavrača tudi ameriška levica. Po besedah demokratskega poslanca Elijaha Cumming­sa, ki naj bi po demokratskem prevzemu večine v spodnjem domu vodil vpliven poslanski odbor za nadzor, bi morali prosilcem za azil dovoliti vstop v ZDA, saj to določa veljavna zakonodaja. Toda mehiška vlada je ujeta med zahteve ameriškega predsednika in čedalje večje težave obmejnih krajev, ki se soočajo z lačnimi, siromašnimi in vse bolj obupanimi gosti. Dlje ko bodo ti na meji, močnejša bo skušnjava, da jo prestopijo na nedovoljen način.