»Najbolj nam boste pomagali, če boste prišli k nam na počitnice«
Zunanji ministri Avstrije, Češke, Madžarske, Slovaške in Slovenije so se pogovarjali o sodelovanju med državami po koncu varnostnih ukrepov.
Odpri galerijo
Zunanji minister Anže Logar danes odhaja na Dunaj. Jure Eržen/Delo
»Pandemija nas je naučila, da sosedstvo veliko velja,« je povedal avstrijski zunanji minister Alexander Schallenberg, ki v ponedeljek prihaja v Ljubljano, na Dunaj pa je danes povabil svoje kolege iz štirih jugovzhodnih sosednjih držav, Češke, Madžarske, Slovaške in Slovenije. Tomáš Petříček, Péter Szijjárto, Ivan Korčok in Anže Logar so z gostiteljem razpravljali o sproščanju omejitvenih ukrepov pri prestopanju državnih mej, ki so med temi državami že več ali manj povsem odprte, po srečanju pa so opozorili, da letošnje počitnice kljub odprtim mejam ne bodo običajne.
Ministri zunanjih zadev so govorili o tem, kako je bila v času krize pomembna komunikacija med državami, ki so tako tesno povezane, Szijjárto pa je po srečanju povedal, da je čas po pandemiji tudi priložnost za še večje sodelovanje in gospodarsko okrepitev regije. »Slovenskemu gospodarstvu boste najbolj pomagali, če boste prišli k nam na počitnice,« je bil konkreten Logar. Že pred srečanjem so sporočili, da si bodo ministri izmenjali tudi mnenja o načrtovani pomoči Evropske unije najbolj prizadetim. Po njem o tem niso veliko govorili.
Ministri zunanjih zadev so govorili o tem, kako je bila v času krize pomembna komunikacija med državami, ki so tako tesno povezane, Szijjárto pa je po srečanju povedal, da je čas po pandemiji tudi priložnost za še večje sodelovanje in gospodarsko okrepitev regije. »Slovenskemu gospodarstvu boste najbolj pomagali, če boste prišli k nam na počitnice,« je bil konkreten Logar. Že pred srečanjem so sporočili, da si bodo ministri izmenjali tudi mnenja o načrtovani pomoči Evropske unije najbolj prizadetim. Po njem o tem niso veliko govorili.
Avstrija je bila ena od »varčnih« držav, ki je nasprotovala francosko-nemškemu predlogu programa pomoči okrevanju najbolj prizadetih članic, ampak je zahtevala posojila, kritični pa so tudi v višegrajski četverici, v kateri je poleg danes na Dunaj povabljenih avstrijskih vzhodnih sosed še Poljska.
Diplomacija kot torta
Na tiskovni konferenci po srečanju so vsi ministri hvalili nove tehnologije, video konference, ki so jim omogočile, da so bili med pandemijo skoraj vsak dan v stiku, in predlagali, da ta način stalne komunikacije ohranijo. Tudi slovenski minister Logar je izrazil zadovoljstvo nad tovrstnim vzpostavljanjem stikov, a je dodal, da ima vseeno raje osebna srečanja, tako kot znamenito dunajsko specialiteto, sacherjevo torto, raje prime v roko, kakor gleda njeno fotografijo.
Preberite še: Avstrijci z vojsko branijo svoj turizem
»Skupaj hočemo poslati znamenje, da moramo biti pravični. Izogniti se moramo temu, da bi imela neka južnoevropska država, ki ima približno enako število prebivalstva in bolj ali manj isti BDP na prebivalca, od programa več koristi kakor kakšna država v Srednji Evropi,« je konec prejšnjega tedna slovaški premier Igor Matovič povzel skupno stališče višegrajske četverice.
Slovenija ima edina drugačno mnenje med državami, ki so jih danes zunanji ministri predstavljali v avstrijski prestolnici. Slovenski minister Logar se je v današnjem pogovoru za avstrijski časnik Presse zavel za solidarnostni pristop. »Ta kriza nas je vse nas nepričakovano napadla, ampak vsi nismo bili na enakih izhodiščnih položajih. Bilo bi nesolidarno in nepravično, če bi bile nekatere države, ki so bile že prej na slabšem, po krizi še v slabšem položaju,« je povedal prvi mož slovenske diplomacije. Po njegovih besedah bi morali za okrevanje zagotoviti dovolj denarja, saj ne bi smeli ponoviti napake iz časa finančne krize, ki je trajala dlje prav zato, ker so ponekod za »ozdravitev« namenili premalo sredstev.
Preberite še: Leto monologa sosedov
Tudi Češka se je znašla v mednarodnih primerjavah. Ima nekaj več prebivalcev kot Švedska, kjer so bili zelo »liberalni« v spopadu s pandemijo, a na Češkem je zaradi koronavirusa umrlo 330, na Švedskem pa 4891 ljudi. Obe državi, ki sta bili nekoč del Češkoslovaške, sta uvedli zelo stroge omejitve gibanja in druženja, še preden sta imeli prvi smrtni primer. Medtem ko je moralo umreti 359 Britancev, da je London končno uvedel stroge omejitve gibanja, je bilo prebivalstvo na Češkem že šest dni v karanteni, ko je koronavirus terjal prvo žrtev.
Tudi slovenski zunanji minister je za Presse poudaril, da je Slovenija imela nižjo stopnjo okuženosti kakor njena severna soseda, zato v Ljubljani niso razumeli, zakaj je Dunaj tako okleval pri odpiranju svoje južne meje. A Logar se je izognil odgovoru na vprašanje, ali tako kot govornik njegovega ministrstva meni, da je Avstrija hotela zadržati svoje ljudi doma, ker je hotela najprej napolniti domače hotele, preden bi odprla meje proti Jadranskemu morju. »Na koncu smo našli način za uspešno sodelovanje,« je diplomatsko odgovoril.
Slovenija zahteva preiskavo v WHO
Slovenski zunanji minister Anže Logar je v današnjem pogovoru za avstrijski časnik Presse zahteval temeljito in odkrito preiskavo znotraj Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) o tem, kako se je odzvala na krizo s koronavirusom. »Prišlo je do očitno napačnih ocen. Sprva so v organizaciji nošnjo mask označili za nepotrebno, potem pa so spremenili mnenje. Pri tako nedoslednem pristopu morajo zazvoniti alarmi,« je povedal vodja slovenske diplomacije. Neposrednemu odgovoru na novinarsko vprašanje, ali podpira poziv predsednika slovenske vlade Janeza Janše k odstopu prvega človeka WHO Tedrosa Adhanoma Ghebreyesusa, se je Logar izognil. »To bi morala pokazati preiskava. Veliko dvomov je vzniknilo. Očitno v WHO ni šlo vse, kot je treba,« je dodal slovenski minister.
