Spet višje ameriške obrestne mere - in upanja na postanek
Ameriška centralna banka je tudi na tokratnem zasedanju dvignila obrestne mere, za mnoge dobrodošli prihodnji postanek pa bo še naprej odvisen od inflacije. Ta pada, a je še vedno dvakrat višja od ciljne, težave Fed pa nakazuje tudi tretji propad srednje velike ameriške banke v minulih tednih.
Deseti zaporedni dvig, tokrat za četrtino točke, je ključne ameriške obrestne mere ustoličil med pet odstotki in 5,25 odstotka, številni ameriški opazovalci pa upajo, da se bodo pri Federal Reserve vsaj za nekaj časa ustavili. S kalifornijsko First Republic Bank je v začetku tedna bankrotirala že tretja regionalna banka, tudi ta zaradi denarja v domnevno varnih vrednostnih papirjih z nizkimi donosi v času, ko se je medbančno izposojanje zaradi višanja obrestnih mer močno podražilo. Tako kot pri Silicon Valley Bank in Signature Bank je sledil množičen beg varčevalcev in na pomoč so morale priskočiti zvezne finančne oblasti.
First Republic Bank je v zgodnjih ponedeljkovih urah prevzela največja ameriška banka JPMorgan Chase in njen predsednik uprave Jamie Dimon je pohvalil trdnost bančnega sistema ter govoril o koncu tega dela krize. To je seveda sprožilo divja ugibanja o drugih delih, potem ko se je morala Federal Reserve lani lotiti najhitrejšega višanja obrestnih mer v štiridesetih letih. Lani ni pravočasno prepoznala grožnje inflacija, ta pa je tudi po zaporednih nižanjih od rekordne junijske še vedno dvakrat višja od ciljne v bližini dveh odstotkov.
Inflacija je davek za vse Američane, a ga bogati veliko lažje prenašajo od običajnih državljanov, ki jih zelo prizadevajo podražitve hrane, goriva in stroškov bivanja. Zadnje je prizadelo tudi ameriški nepremičninski trg ter s tem grozi vsemu gospodarstvu, v ZDA pa beležijo še hitro rast cen uslug kot stroški za potovanja in otroško varstvo – ter padanje proizvodnje. Nekateri ekonomisti se že bojijo recesije, velika neznanka pa je tudi vprašanje meje zadolževanja, saj republikanski kongresniki pred njenim dvigom zahtevajo dogovor z demokratskim predsednikom Joejem Bidnom o zmanjšanju državne potrošnje.
Januarski dolg ZDA je dosegel dosedanjo mejo 31400 milijard dolarjev in finančna ministrica Janet Yellen že za junij napoveduje nesposobnost plačevanja državnih obveznosti. To bi pospešilo recesijo, povečalo brezposelnost ter ustvarilo neverodostojnost ZDA na svetovnih finančnih trgih. Republikanci morda ne bodo hoteli prevzeti krivde, kot odgovorni za državno blagajno pa je nočejo niti za pretirano državno zapravljanje Bidnove administracije med iztekanjem pandemije covida-19. To je poleg preohlapne denarne politike pripomoglo k inflacijskim pričakovanjem.
Hkrati je še vedno skrivnost obseg bančne krize, saj se morda tudi druge srednje velike brez statusa sistemske pomembnosti niso zavarovale pred hitrim dvigom obrestnih mer, Financial Times se je spraševal tudi o vlogi londonske KPMG, revizorja vseh treh propadlih ameriških bank. Te se zdaj soočajo še z ostro konkurenco kot tehnološki velikan Apple, ki na svojih telefonih ponuja bančne račune z več kot štiriodstotnimi obrestmi, desetkrat več od povprečja drugih ameriških bank.
Applov račun v povezavi z investicijskim velikanom Goldman Sachs po mnenju zagovornikov prinaša dobrodošel svež veter v ameriški bančni sistem, potem ko so druge banke lani in letos hitro višale obresti za podeljevanje nepremičninskih kreditov, ne pa tudi za depozite. Vsaj nekaterim še naprej bežijo varčevalci in po prevzemu First Republic bank so tudi nekaterim drugim strmo padle borzne vrednosti, PacWest iz Los Angelesa v tednu dni za skoraj polovico, newyorški Metropolitan Bank za 32 odstotkov, borzni indeks ameriških regionalnih bank je na najnižji točki po letu 2020. Slišati je že napovedi vala združitev v slogu 80. let minulega stoletja.
