Macron in Merklova pozvala k skupnemu »boju za mir«

V Parizu se je začel prvi forum o miru, na katerem bodo predstavniki držav razmišljali o miru v sodobnem ustroju sveta 
Objavljeno
11. november 2018 10.50
Posodobljeno
11. november 2018 20.03
Angela Merkel in Emmanuel Macron sta pozvala k miru. FOTO: Gonzalo Fuentes/Afp
P. V., A. I.
P. V., A. I.
V Parizu je na današnji deževni dan potekala osrednja slovesnost ob stoti obletnici konca prve svetovne vojne, ki so se je na povabilo francoskega predsednika Emmanuela Macrona udeležili predstavniki 84 držav ter osrednjih mednarodnih organizacij, med njimi tudi predsednik republike Borut Pahor. Med zadnjimi se je zboru svetovnih voditeljev pridružil ruski predsednik Vladimir Putin

Svetovni voditelji so se na turoben dan z dežniki sprehodili proti Slavoloku zmage, kjer so se najprej poklonili vsem žrtvam, ki so v veliki vojni izgubile življenje. Po spominski komemoraciji se je v Parizu začel tudi prvi forum o miru, na katerem bodo predstavniki držav razmišljali o miru v sodobnem ustroju sveta. Edini politik, ki se Pariškega foruma o miru ne bo udeležil, je ameriški predsednik Donald Trump

Mirovna konferenca bo trajala tri dni, pobudo zanjo pa je lani poleti zagnal prav francoski predsednik Macron. Uvodni govor na konferenci je imela kanclerka Angela Merkel, po programu naj bi s pogovori pričeli v pariški La Villette po skupnem kosilu v Versailleru. 

image
Emmanuel Macron ob sprejemu nemške kanclerke Angele Merkel. FOTO: Reinhard Krause/Reuters


Merklova je opozorila pred naraščajočim sovražnim govorom in nacionalizmom, ki se ga poslužujejo ponekod po svetu. Dejala je, da število beguncev narašča, da so otroci po vsem svetu pregnani z domov in žrtve vojn ter drugih zlorab. Spomnila je na Jemen, ki ječi pod bremenom konflikta. 

»Mir, v katerem danes uživamo in ga mnogi izmed nas jemljejo kot nekaj samoumevnega, je vse prej kot to. Na njem moramo graditi,« je poudarila. Zbrane voditelje je pozvala k promociji miru. »Prva svetovna vojna nam je pokazala, kako uničujoč je lahko izolacionizem,« je še povedala nemška kanclerka in dodala: »Moramo vzdrževati, zavarovati in nadaljevati, kar je bilo doseženo po svetovnih vojnah.«

Macron je v svojemu govoru na slovesnosti svetovne voditelje pozval k skupnemu »boju za mir«. Opozoril je na grožnje, kot so globalno segrevanje, revščina, lakota, neenakost in ignoranca. »Gradimo raje na upanju in ne na medsebojnem ustrahovanju,« je še dodal prvi mož Francije. Prisotne je posvaril pred nacionalizmom, ki ga je v svojem govoru označil za zlorabo patriotizma. 

Besede francoskega predsednika so bile med drugim namenjene tudi Donaldu Trumpu, ki se je pred dnevi oklical za nacionalista. Francija je forum organizirala v želji po skupnem razmisleku o ureditvi sveta in krepitvi učinkovitega multilateralizma. Organizatorji si želijo, da bi se forum v prihodnje odvijal vsako leto.

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres pa je po poročanju STA zbrane posvaril pred  »vzporednicami« , ki jih imajo današnje razmere z nestabilnimi in nevarnimi 30 leti prejšnjega stoletja.  »Zaradi tega imamo razlog za skrb pred nepredvidljivo verigo dogodkov,« je dodal.  »Slabitev duha demokratičnega duha kompromisa in brezbrižnost glede skupnih pravil sta dva strupa multilaterizma,« je še dejal.

image
Francoski predsednik Emmanuel Macron gosti politike z vsega sveta. FOTO: Ludovic Marin/Afp

 

Pahor: V Parizu praznujemo predvsem zavezo držav in voditeljev k miru


Pariški forum miru slovenski predsednik Borut Pahor vidi predvsem v luči skrbi, ali znotraj držav in med državami zares naredimo vse, da bi zagotovili trajen mir in krepili vrednote, kot so medsebojno spoštovanje, upoštevanje, strpnost, solidarnost, odpoved grožnjam in sovražnemu govoru, so sporočili iz njegovega urada.

»Ta skrb je navdihnila tako veliko število voditeljev, da smo se odzvali vabilu. Želimo si, da se spomin na vojne grozote s časom ne bi izgubil. O miru in vojni namreč odloča človek. Nobeno ravnanje v prid miru in krepitve skupnega razumevanja in sodelovanja ni odveč,« je dejal predsednik republike, ki v tem smislu razume tudi udeležbo Slovenije na slovesnosti in na forumu v Parizu.



»Mislim, da je napočil čas, da vsi, kolikor je mogoče, prispevamo k temu, da bo prevladal navdih lepote miru in ne strah pred vojno, kot nekakšen vzgib za naša dobra ravnanja,« je ocenil Pahor.

Na današnji slovesnosti v Parizu praznujemo predvsem zavezo držav in njihovih voditeljev k miru, je v francoski prestolnici poudaril Pahor. »Želimo okrepiti skupno stremljenje k tej temeljni vrednoti. Nič ni bolj plemenitega od našega političnega poslanstva, da tej in prihodnjim generacijam zagotovimo in okrepimo mirno in varno življenje,« je poudaril predsednik Pahor.

image
Emmanuel Macron in izraelski premier Benjamin Netanyahu s soprogo Saro. FOTO: Reinhard Krause/Reuters


Vojna, ki je terjala 20 milijonov življenj


Malo po enajsti uri so se prisotni v Parizu žrtvam svetovne vojne poklonili s trenutkom tišine. Nato so otroci različnih starosti v osmih različnih jezikih prebrali pisma in pričanja vojakov. 

»Številni vojaki niso mogli verjeti, da je vojne res konec, nato so postopno začeli zapuščati svoje položaje. Odjeknil je zadnji strel in zvonovi miru so se razlegli po deželi,« je francoski predsednik dejal  v svojem nagovoru ter poudaril, da si moramo vzeti trenutek časa, da v spomin prikličemo žrtve z vsega sveta.

Prva krvava vojna 20. stoletja je med letoma 1914 in 1918 vzela življenje 9,7 milijona vojakom in 10 milijonom civilistom. 

V soboto sta sicer francoski predsednik Macron in nemška kanclerka v gozdu blizu francoskega kraja Compiegne na simbolni slovesnosti odkrila novo spominsko tablo na kraju podpisa premirja, s katerim se je pred stotimi leti končala prva svetovna vojna. Predstavniki zmagovite sile antante in poražene Nemčije so tu v vagonu podpisali premirje, ki je začelo veljati isti dan ob 11. uri. S tem se je končala prva svetovna vojna, ki je zahtevala več kot 20 milijonov življenj.

image
V znak protesta se je zagnala za avtomobilom ameriškega predsednika Donalda Trumpa. FOTO: Carlos Barria/Reuters


Že v samem uvodnem delu osrednje slovesnosti pa so varnostniki, ki varujejo predel pri Slavoloku zmage, naleteli na manjšo težavo. Iz občinstva prisotnih sta se namreč zagnali aktivistki feministične skupine Femen ter se zapodili za avtomobilom ameriškega predsednika Donalda Trumpa.

Na telo sta si v znak protesta napisali Fake Peacemakers (lažni mirovniki). 


Stoletnico obeležili po vsem svetu


Stoletnico konca prve svetovne vojne so obeležili  tudi drugod po svetu. V Veliki Britaniji so pripravili tradicionalno parado, ki se je je na povabilo britanske vlade kot prvi nemški predsednik udeležil Frank Walter-Steinmeier. V Celovcu na avstrijskem Koroškem bo trodeželno zborovanje, katerega častna pokrovitelja sta predsednik Avstrije Alexander van der Bellen in predsednik RS Pahor, poroča STA.

V Drežnicah pri Kobaridu se je odvil koncert miru ob stoti obletnici konca prve svetovne vojne, na katerem bo slavnostni govornik minister za kulturo Dejan Prešiček. V Doberdobu v Italiji pa protokolarno polaganje vencev k spomeniku slovenskim vojakom na soškem bojišču v letih 1915-1917, ki se ga je udeležil minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter Jožef Česnik.

image
Tudi papež Frančišek je ob obletnici podpisa premierja pozval k miru. FOTO: Tony Gentile/Reuters


Tudi papež pozval k miru


Papež Frančišek je ob stoletnici konca prve svetovne vojne dejal, da bi moral spomin na ta konflikt spodbuditi vse, da »zavrnejo kulturo smrti in poiščejo legitimne načine, s katerimi bi končali konflikte, zaradi katerih še vedno krvavi več regij sveta«, poročajo tuje tiskovne agencije.

Poglavar rimskokatoliške cerkve je ob nagovoru množice, zbrane na trgu Svetega Petra, spomnil tudi na besede papeža Benedikta XV, ki je bil na čelu Cerkve v času prve svetovne vojne. Ta je konflikt označil za »nekoristen masaker«.

V baziliki Svetega Petra v Vatikanu so nato ob 12.30 po srednjeevropskem času zadoneli zvonovi. S tem se je Vatikan pridružil proslavi obletnice konca t. i. velike vojne, ki jo danes s številnimi slovesnosti obeležujejo po vsem svetu, osrednja slovesnost pa je bila v Parizu.

Papež se je ob tem poklonil tudi Poljski, ki danes obeležuje tudi stoto obletnico neodvisnosti. V pismu Poljski škofovski konferenci je zapisal, da moli, da bo država uživala dar svobode v slogi in miru.

Frančišek je sicer množico še spomnil, da na današnji dan katoliška cerkev praznuje tudi god Svetega Martina, ki je razrezal svoj topel vojaški plašč in dal polovico golemu beraču ter zavrnil službovanje v vojski, da bi postal menih. »Naj njegova dejanja človeške solidarnosti vsem pokažejo pot k graditvi miru,« je dejal.