Spopad dveh taborov na krizni fronti
Svarila, da nesoglasja o rešitvah v boju s posledicami epidemije ogrožajo Unijo.
Odpri galerijo
Italijanski premier Giuseppe Conte in njegov španski kolega Pedro Sánchez očitata bogatemu severu, da s svojim ravnanjem spodkopava EU. FOTO: Reuters
Bruselj – Čeprav so okoliščine drugačne kot med dolžniško krizo, ki je izbruhnila pred desetletjem, se je v evrskem območju pri spoprijemanju s posledicami pandemije znova pokazala enaka ločnica – med severom in jugom.
Posebno očitna je bila na videovrhu EU prejšnji teden. Na eni strani sta bila španski premier Pedro Sánchez in njegov italijanski kolega Giuseppe Conte, na drugi pa najglasnejši predsednik nizozemske vlade Mark Rutte.
Pri najbolj žgočem vprašanju, vpeljavi skupnih obveznic za boj s krizo (v žargonu poimenovanih koronaobveznice), sta ga podprla avstrijski kancler Sebastian Kurz in nemška kanclerka Angela Merkel. Oba mislita, da bi bila primerna kvečjemu posojila iz evropskega rešilnega sklada (ESM), skladno z njegovimi pravili.
»Mikrob se je vrnil,« je ob prekinitvi molka sporočil 94-letni Jacques Delors. Po oceni nekdanjega predsednika evropske komisije (1985–1995) je videti, da je zaradi ozračja med voditelji v evropskem svetu in pomanjkanja solidarnosti EU v smrtni nevarnosti.
Precej zmajevanja z glavo je povzročila Ursula von der Leyen, ki je prevzela krmilo evropske komisije skoraj 25 let po slovesu Delorsa. Za nemško agencijo dpa je konec tedna izjavila, da so koronaobveznice »dejansko le geslo«. V ozadju da je večje vprašanje jamstev, pri katerem so zadržki Nemčije in nekaj drugih držav upravičeni.
To je bilo razumljeno kot nasprotovanje Ursule von der Leyen koronaobveznicam in postavljanje na nemško stran, čeprav bi evropska komisija morala skrbeti za interese EU kot celote. Pozneje je nemška krščanska demokratka sporočila, da ne izključuje nobene opcije v okviru evropskih pogodb in da morajo skladno s sklepi vrha EU finančni ministri evrskih držav pripraviti predloge.
V njenem štabu so se pozneje sklicevali še na nepravilne prevode nemške besede Schlagwort, ki da ne pomeni 'slogan', kot so pisali, temveč 'koncept' … Vsekakor da ni uporabila ničesar z negativno konotacijo.
V evropski komisiji poskušajo odgovoriti na očitke, da se je med krizo pokazalo veliko pomanjkanje solidarnosti v EU in da so prizadetim evropskim državam prej priskočili na pomoči drugi, denimo Kitajska ali Rusija, s seznami konkretnih dejanj v zadnjih tednih. V Nemčiji je na voljo 73 postelj za intenzivno nego italijanskih pacientov.
Francija je kot donacijo poslala v Italijo milijon mask in 20.000 zaščitnih oblek. Več tisoč Evropejcev, ki so obtičali v tujini, je bilo pripeljanih domov z akcijami pod okriljem EU.
V komisiji v boju s krizo bolj kot politično kočljivim finančnim instrumentom dajejo prednost proračunu EU. V njem je za sedem let predvidenih več kot 1000 milijard evrov. Težava je, ker voditeljem članic na izrednem vrhu februarja, ko razsežnosti krize s koronavirusom še niso bile očitne in se s tem niso ukvarjali, ni uspelo niti zbližati stališč o tem problemu.
Pri proračunu so očitne razlike med bogatim severom in manj razvitimi državami na vzhodu in jugu stare celine. Bi pa kohezijski skladi, ki so namenjeni manj razvitim regijam, lahko zagotavljali pomoč tudi za posledice krize zaradi koronavirusa.
Skratka, z več voljnosti pri vplačilih v proračun bi bogati lažje pokazali solidarnost z Italijo in drugimi. Zeleni načrt in digitalizacija bosta po napovedih Bruslja ostala osrednji del vsake »inteligentne obnove«.
Posebno očitna je bila na videovrhu EU prejšnji teden. Na eni strani sta bila španski premier Pedro Sánchez in njegov italijanski kolega Giuseppe Conte, na drugi pa najglasnejši predsednik nizozemske vlade Mark Rutte.
Pri najbolj žgočem vprašanju, vpeljavi skupnih obveznic za boj s krizo (v žargonu poimenovanih koronaobveznice), sta ga podprla avstrijski kancler Sebastian Kurz in nemška kanclerka Angela Merkel. Oba mislita, da bi bila primerna kvečjemu posojila iz evropskega rešilnega sklada (ESM), skladno z njegovimi pravili.
EU v smrtni nevarnosti
»Mikrob se je vrnil,« je ob prekinitvi molka sporočil 94-letni Jacques Delors. Po oceni nekdanjega predsednika evropske komisije (1985–1995) je videti, da je zaradi ozračja med voditelji v evropskem svetu in pomanjkanja solidarnosti EU v smrtni nevarnosti.
Precej zmajevanja z glavo je povzročila Ursula von der Leyen, ki je prevzela krmilo evropske komisije skoraj 25 let po slovesu Delorsa. Za nemško agencijo dpa je konec tedna izjavila, da so koronaobveznice »dejansko le geslo«. V ozadju da je večje vprašanje jamstev, pri katerem so zadržki Nemčije in nekaj drugih držav upravičeni.
Izgubljeno v prevodu
To je bilo razumljeno kot nasprotovanje Ursule von der Leyen koronaobveznicam in postavljanje na nemško stran, čeprav bi evropska komisija morala skrbeti za interese EU kot celote. Pozneje je nemška krščanska demokratka sporočila, da ne izključuje nobene opcije v okviru evropskih pogodb in da morajo skladno s sklepi vrha EU finančni ministri evrskih držav pripraviti predloge.
V njenem štabu so se pozneje sklicevali še na nepravilne prevode nemške besede Schlagwort, ki da ne pomeni 'slogan', kot so pisali, temveč 'koncept' … Vsekakor da ni uporabila ničesar z negativno konotacijo.
Vendarle solidarnost?
V evropski komisiji poskušajo odgovoriti na očitke, da se je med krizo pokazalo veliko pomanjkanje solidarnosti v EU in da so prizadetim evropskim državam prej priskočili na pomoči drugi, denimo Kitajska ali Rusija, s seznami konkretnih dejanj v zadnjih tednih. V Nemčiji je na voljo 73 postelj za intenzivno nego italijanskih pacientov.
Francija je kot donacijo poslala v Italijo milijon mask in 20.000 zaščitnih oblek. Več tisoč Evropejcev, ki so obtičali v tujini, je bilo pripeljanih domov z akcijami pod okriljem EU.
Proračun kot rešilna bilka
V komisiji v boju s krizo bolj kot politično kočljivim finančnim instrumentom dajejo prednost proračunu EU. V njem je za sedem let predvidenih več kot 1000 milijard evrov. Težava je, ker voditeljem članic na izrednem vrhu februarja, ko razsežnosti krize s koronavirusom še niso bile očitne in se s tem niso ukvarjali, ni uspelo niti zbližati stališč o tem problemu.
Pri proračunu so očitne razlike med bogatim severom in manj razvitimi državami na vzhodu in jugu stare celine. Bi pa kohezijski skladi, ki so namenjeni manj razvitim regijam, lahko zagotavljali pomoč tudi za posledice krize zaradi koronavirusa.
Skratka, z več voljnosti pri vplačilih v proračun bi bogati lažje pokazali solidarnost z Italijo in drugimi. Zeleni načrt in digitalizacija bosta po napovedih Bruslja ostala osrednji del vsake »inteligentne obnove«.
