Spopadi na območju Gorskega Karabaha zahtevali nove žrtve
Spopadi med armenskimi in azerbajdžanskimi pripadniki oboroženih sil so se (ponovno) začeli v nedeljo.
Odpri galerijo
Katera stran je izzvala nedeljske spopade med armenskimi in azerbajdžanskimi vojaki, še ni znano. Na fotografiji azerbajdžanski vojak v Bakuju. FOTO: Aziz Karimov/Reuters
V noči na ponedeljek so se nadaljevali spopadi med Armenijo in Azerbajdžanom na območju Gorskega Karabaha. Tuji mediji navajajo različno število smrtnih žrtev (predvidoma jih je bilo več deset), več sto ljudi pa je bilo ranjenih.
Spopadi med sprtima državama na območju Gorskega Karabaha so najintenzivnejši v zadnjih letih; obe državi sta prav tako razglasili izredne razmere in začeli z mobilizacijo moških državljanov.
Konflikt glede upravljanja območja, ki leži na ozemlju Azerbajdžana, trenutno pa je pod nadzorom armenskih separatistov, sicer velja za enega od tako imenovanih zamrznjenih konfliktov. Zadnja eskalacija spora je poleg življenj pripadnikov oboroženih sil zahtevala tudi žrtve med civilisti.
K prekinitvi spopadov je sprti državi med drugim pozvala Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), pod okriljem katere se Armenija in Azerbajdžan pogovarjata v sklopu skupine Minsk, ki ji sopredsedujejo ruski, francoski in ameriški veleposlanik. Po Reutersovih navedbah sta posredovali tudi Rusija, zaveznica Armenije, in Turčija, zaveznica Azerbajdžana: medtem ko se je ruski predsednik Vladimir Putin po telefonu pogovarjal z armenskim premierjem Nikolom Pašinjanom, se je turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan posvetoval z azerbajdžanskim kolegom Ilhamom Alijevim.
Spopadi med sprtima državama na območju Gorskega Karabaha so najintenzivnejši v zadnjih letih; obe državi sta prav tako razglasili izredne razmere in začeli z mobilizacijo moških državljanov.
Armenski premier Nikol Pašinjan se je sestal z vojaškim vrhom. FOTO: AFP
Konflikt glede upravljanja območja, ki leži na ozemlju Azerbajdžana, trenutno pa je pod nadzorom armenskih separatistov, sicer velja za enega od tako imenovanih zamrznjenih konfliktov. Zadnja eskalacija spora je poleg življenj pripadnikov oboroženih sil zahtevala tudi žrtve med civilisti.
Azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev med nedeljskim nagovorom državljanov v Bakuju. FOTO: AFP
K prekinitvi spopadov je sprti državi med drugim pozvala Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), pod okriljem katere se Armenija in Azerbajdžan pogovarjata v sklopu skupine Minsk, ki ji sopredsedujejo ruski, francoski in ameriški veleposlanik. Po Reutersovih navedbah sta posredovali tudi Rusija, zaveznica Armenije, in Turčija, zaveznica Azerbajdžana: medtem ko se je ruski predsednik Vladimir Putin po telefonu pogovarjal z armenskim premierjem Nikolom Pašinjanom, se je turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan posvetoval z azerbajdžanskim kolegom Ilhamom Alijevim.
