Sporazum Skopja z Atenami v vseh grških časnikih
Nasprotniki dogovora so proti vsaki rešitvi spora, ki vsebuje ime Makedonija.
Odpri galerijo
Lanske proteste grške opozicije in klerikov proti sporazumu z Makedonijo so zaznamovali spopadi protestnikov s policijo: FOTO: Alexandros Avramidis/Reuters
Po pričakovanju bo sporazum Skopja z Atenami danes obravnaval odbor za zunanje zadeve in obrambo grškega parlamenta. Ta naj bi ga ratificiral prihodnji teden. Njegovi nasprotniki so za jutri napovedali množični protest, vlada pa bo v nedeljski izdaji grških časnikov objavila celotno vsebino sporazuma o imenu Makedonije.
Vlada Aleksisa Ciprasa se je odločila, da bo z vsemi detalji sporazuma informirala vse državljane, ki jih zanima dogovorjena rešitev več kot četrt stoletnega spora o imenu med državama. Natisnili bodo tudi več deset tisoč kopij sporazuma, da z njim seznanili čim širši krog grške javnosti.
Premier je pojasnil, da se termin nacionalnost v sporazumu nanaša izključno na državljanstvo in ne definira vprašanja nacionalnosti. Makedonski jezik njihovih sosedov, ki je izpostavljen v sporazumu, je bil priznan na konferenci ZN že leta 1977, spada pa v skupino južnoslovanskih jezikov. Po mnenju Ciprasa bi bilo pred ratifikacijo sporazuma potrebno tudi televizijsko soočenje s konservativnim voditeljem opozicijske stranke Nova demokracija Kiriakosom Micotakisom.
Šef vladajoče Sirize je preživel glasovanje o zaupnici v grškem parlamentu kljub izstopu stranke Neodvisni Grki (Anel) iz vlade. Prvak Anela Panos Kammenos se je za ta korak odločil zaradi nasprotovanja dogovoru z Makedonijo, ker je proti vsaki rešitvi spora, ki vsebuje ime Makedonija. Cipras je dobil zaupnico po zaslugi poslancev Anela, ki niso enakega mnenja kot Kammenos, in manjših strank kot je stranka Potami. Tudi tej stranki grozi delitev na dvoje.
Podpredsednik stranke Giorgios Mavrotas pravi, da vodstvo ni spremenilo svojega stališča do sporazuma, vprašanje pa je kako se bo izteklo glasovanje v parlamentu. Ker del njihovih poslancev podpira sporazuma, drugi del pa mu nasprotuje, ni izključena repriza scenarija, ki ga je doživel Anel. Po besadah Mavrotasa tehtajo med tem, da bi podprli sporazum in zavrnili vladno politiko.
Predsednik parlamenta Nikos Voutsis je pojasnil, da po grški ustavi za potrditev sporazuma zadostuje navadna večina poslancev. Po njegovem bi ga moral parlament v korist države ratificirati in pokazati, da takšna večina obstaja. Makedonski premier Zoran Zaev je pozval grške prijatelje, naj pozabijo na medsebojne spore in ratificirajo sporazum o preimenovanju njegove dovine v Republiko Severna Makedonija.
Po navedbah makedonske vlade zakona o jezikih, ki je uvedel albanščino kot drugi uradni jezik, ne bodo izvajali v občinah, kjer manjšinska skupnost ne presega 20 odstotkov državljanov. To pomeni, da zakon o uporabi jezika, ki ga je 15. januarja podpisal predsednik sobranja Talat Xhaferi, ne uvaja popolne dvojezičnosti na ozemlju Makedonije. Vlada se je s tem pojansilom odzvala na obtožbe opozicije, da je država zaradi uvedbe zakona postala dvonacionalna.
Makedonska vlada je sporočila, da makedonski jezik s cirilico ostaja edini uradni jezik na celotnem ozemlju Makedonije in v njenih mednarodnih odnosih. Predsednik države Gjorge Ivanov je podpis zakona dvakrat zavrnil, češ da je protiustaven. Opozicija na čelu s stranko VMRO-DPMNE je ocenila, da se je z zakonom Albancem na celotnem ozemlju Makedonijo omogočilo koriščenje storitev v albanščini, čeprav so z več kot 20 odstotki prebivalcev navzoči le v severozahodnih delih države.
Skopje je uspešno izpeljalo proces ustavnih sprememb tudi po zaslugi zakona o amnestiji. Na njegovi podlagi je bilo oproščenih 15 udeležencev prelivanja krvi v sobranju, med njimi tudi pet bivših poslancev opozicijske stranke VMRO-DPMNE, ki so podprli sporazum z Atenami.
Pomilostitev ni zajela Nikole Vojminovskega, ki je bil na prvi stopnji obsojen na 13 let in pol zapora zaradi poskusa umora prvaka albanske opozicije Zijadina Sele med neredi v sobranju, ki so izbruhnili 27. aprila 2017. Vojminovski je pobegnil, za njim pa so razpisali mednarodno tiralico. Poleg njega je bilo obsojenih še šest oseb.
Vlada Aleksisa Ciprasa se je odločila, da bo z vsemi detalji sporazuma informirala vse državljane, ki jih zanima dogovorjena rešitev več kot četrt stoletnega spora o imenu med državama. Natisnili bodo tudi več deset tisoč kopij sporazuma, da z njim seznanili čim širši krog grške javnosti.
Nova razhajanja v grški opoziciji
Premier je pojasnil, da se termin nacionalnost v sporazumu nanaša izključno na državljanstvo in ne definira vprašanja nacionalnosti. Makedonski jezik njihovih sosedov, ki je izpostavljen v sporazumu, je bil priznan na konferenci ZN že leta 1977, spada pa v skupino južnoslovanskih jezikov. Po mnenju Ciprasa bi bilo pred ratifikacijo sporazuma potrebno tudi televizijsko soočenje s konservativnim voditeljem opozicijske stranke Nova demokracija Kiriakosom Micotakisom.
Šef vladajoče Sirize je preživel glasovanje o zaupnici v grškem parlamentu kljub izstopu stranke Neodvisni Grki (Anel) iz vlade. Prvak Anela Panos Kammenos se je za ta korak odločil zaradi nasprotovanja dogovoru z Makedonijo, ker je proti vsaki rešitvi spora, ki vsebuje ime Makedonija. Cipras je dobil zaupnico po zaslugi poslancev Anela, ki niso enakega mnenja kot Kammenos, in manjših strank kot je stranka Potami. Tudi tej stranki grozi delitev na dvoje.
Podpredsednik stranke Giorgios Mavrotas pravi, da vodstvo ni spremenilo svojega stališča do sporazuma, vprašanje pa je kako se bo izteklo glasovanje v parlamentu. Ker del njihovih poslancev podpira sporazuma, drugi del pa mu nasprotuje, ni izključena repriza scenarija, ki ga je doživel Anel. Po besadah Mavrotasa tehtajo med tem, da bi podprli sporazum in zavrnili vladno politiko.
Predsednik parlamenta Nikos Voutsis je pojasnil, da po grški ustavi za potrditev sporazuma zadostuje navadna večina poslancev. Po njegovem bi ga moral parlament v korist države ratificirati in pokazati, da takšna večina obstaja. Makedonski premier Zoran Zaev je pozval grške prijatelje, naj pozabijo na medsebojne spore in ratificirajo sporazum o preimenovanju njegove dovine v Republiko Severna Makedonija.
Makedonija bo le delno dvojezična
Po navedbah makedonske vlade zakona o jezikih, ki je uvedel albanščino kot drugi uradni jezik, ne bodo izvajali v občinah, kjer manjšinska skupnost ne presega 20 odstotkov državljanov. To pomeni, da zakon o uporabi jezika, ki ga je 15. januarja podpisal predsednik sobranja Talat Xhaferi, ne uvaja popolne dvojezičnosti na ozemlju Makedonije. Vlada se je s tem pojansilom odzvala na obtožbe opozicije, da je država zaradi uvedbe zakona postala dvonacionalna.
Makedonska vlada je sporočila, da makedonski jezik s cirilico ostaja edini uradni jezik na celotnem ozemlju Makedonije in v njenih mednarodnih odnosih. Predsednik države Gjorge Ivanov je podpis zakona dvakrat zavrnil, češ da je protiustaven. Opozicija na čelu s stranko VMRO-DPMNE je ocenila, da se je z zakonom Albancem na celotnem ozemlju Makedonijo omogočilo koriščenje storitev v albanščini, čeprav so z več kot 20 odstotki prebivalcev navzoči le v severozahodnih delih države.
Pobeg obsojenca za poskus umora
Skopje je uspešno izpeljalo proces ustavnih sprememb tudi po zaslugi zakona o amnestiji. Na njegovi podlagi je bilo oproščenih 15 udeležencev prelivanja krvi v sobranju, med njimi tudi pet bivših poslancev opozicijske stranke VMRO-DPMNE, ki so podprli sporazum z Atenami.
Pomilostitev ni zajela Nikole Vojminovskega, ki je bil na prvi stopnji obsojen na 13 let in pol zapora zaradi poskusa umora prvaka albanske opozicije Zijadina Sele med neredi v sobranju, ki so izbruhnili 27. aprila 2017. Vojminovski je pobegnil, za njim pa so razpisali mednarodno tiralico. Poleg njega je bilo obsojenih še šest oseb.
