Sporni dan Republike srbske

Bošnjaki in Hrvati v RS doživljajo 9. januar kot začetek pregona in trpljenja nesrbskega prebivalstva v tem delu BiH.

Objavljeno
09. januar 2020 17.15
Posodobljeno
09. januar 2020 17.15
Republika srbska po daytonskem sporazumu nima pravice do odcepitve, s katero grozi Milorad Dodik. FOTO: Dado Ruvić/Reuters
V Banjaluki danes obeležujejo neustavni dan Republike srbske. Cilj praznovanja je pokazati Sarajevu, da so njegovi protesti zaman in da so vse odločitve domačih in mednarodnih sodišč zarota proti pravicam Srbov v BiH, ki jim nihče ne more nič, tudi če prilivajo olje na nezaceljene rane žrtev.

Ustavno sodišče BiH je že leta 2015 razglasilo 9. januar za neustaven, ker je ocenilo, da datum obeleževanja dneva Republike srbske (RS) ne sme žaliti pripadnikov drugih narodov, ki živijo v srbski entiteti. Za Bošnjake in Hrvate v RS 9. januar 1992 označuje začetek pregona in trpljenja nesrbskega prebivalstva v tem delu BiH. Urad visokega predstavnika BiH (OHR) je znova opozoril Banjaluko, da mora dan republike urediti skladno z ustavnim okvirjem BiH. Bošnjaški politiki so pozvali prvega moža OHR Valentina Inzka, naj kaznuje organizatorje proslave.
 

Srbi imajo dve državi


Slovesnosti sta se poleg političnih voditeljev RS udeležila tudi srbska premierka Ana Brnabić, obrambni minister Aleksandar Vulin in načelnik generalštaba Vojske Srbije Milan Mojsilović. Beograd deklarativno podpira suverenost in ozemeljsko celovitost BiH. Mašo je daroval patriarh Srbske pravoslavne cerkve Irinej. Svečane akademije se je udeležil še prvak HDZ BiH Dragan Čović, ki je sklenil zavezništvo s srbskim članom predsedstva BiH Miloradom Dodikom.

Dodik je poudaril, da imajo Srbi dve državi, Srbijo in Republiko srbsko. Kot je dejal, je bila RS ustvarjena v miru in obranjena v vojni, dan republike 9. januar pa je izraz volje srbskega naroda. Slenil je z besedami, da se Srbi nikoli niso borili samo za svojo svobodo, ampak so jo vedno podarjali tudi drugim, v RS pa jo imajo danes vsi, tako tudi Bošnjaki in Hrvati.

Pred 28. leti se je skupščina BiH odločila, da bo razpisala referendum, na katerem bo državljanom postavila vprašanje ali želijo, da bi BiH ostala v okrnjeni Jugoslaviji, ki sta jo zapustili Slovenija in Hrvaška. Srbski poslanci pod vodstvom Srbske demokratske stranke, ki so bili proti večinsko izglasovani odločitvi skupščine, so zapustili legalne institucije in ustanovili skupščino srbskega naroda v BiH. Samooklicana skupščina je 9. januarja sprejela deklaracijo o razglasitvi srbske republike BiH.
 

Brez pravice do odcepitve


Cilj je bila mirna razmejitev z ostalima dvema narodoma, ukinitev meje na Drini med srbskima državama, vzpostavitev meje na Uni in Neretvi, delitev Sarajeva na srbski in muslimanski del in izhod srbske republike BiH, ki se je preimenovala v RS, na morje. V bližini vseh pomembnih komunikacijskih objektov so se razporedile nekdanja JLA in paravojaške sile.

BiH je bila aprila 1992 mednarodno priznana, maja pa je postala polnopravna članica Združenih narodov. Vse odločitve samoklicanih srbske RS in hrvaške Herceg-Bosne so postale nezakonite, njihovi tvorci in voditelji pa so končali na Mednarodnem sodišču za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji v Haagu.

Republika srbska je ustavnopravno nastala šele s podpisom daytonskega mirovnega sporazuma konec leta 1995. BiH je od tedaj država dveh entitet, RS in Federacije BiH, s tremi konstitutivnimi narodi. RS po daytonskem sporazumu nima pravice do odcepitve, s katero grozi Dodik. Ustavno sodišče BiH je že konec leta 1992 razglasilo deklaracijo  o razglasitvi srbske republike BiH za neustavno.