Spremembe na srcu zaradi onesnaženega zraka?

Redna izpostavljenost tudi malo onesnaženemu zraku lahko povzroči spremembe na srcu, kakršne so vidne v zgodnjih fazah odpovedi organa, kaže študija, v kateri so analizirali 4000 ljudi na Otoku. Tisti, ki so živeli ob hrupnih, obremenjenih prometnicah, imajo v povprečju večje srce kot tisti, ki živijo v manj onesnaženem okolju.

V študiji so analizirali zdravstvene podatke posameznikov brez dokumentiranih težav s srcem. Hkrati so preučili raven onesnaženosti zraka v okoljih, kjer so živeli. Večina je živela zunaj večjih britanskih mest, vsi pa so bili tudi izpostavljeni precej nižjim ravnem onesnaženosti z delci PM 2,5, kot jih določajo britanske smernice. Ker so ugotovili jasno povezavo med izpostavljenostjo višjim ravnem onesnaženja ter večjim levim in desnim srčnim prekatom, britanske oblasti pozivajo k zmanjšanju onesnaženosti, navaja Slovenska tiskovna agencija (STA).
 

Onesnaženje kot spremenljiv dejavnik tveganja

Za vsak dodaten mikrogram trdih delcev PM 2,5 v kubičnem metru zraka in za vsakih dodatnih deset mikrogramov dušikovega dioksida na kubični meter zraka se je srce povečalo za približno odstotek. Takšne spremembe so primerljive s stalno telesno nedejavnostjo ali povišanim krvnim tlakom, je povedal vodja študije doktor Nay Aung.

»Onesnaženje zraka bi morali obravnavati kot spremenljiv dejavnik tveganja,« je komentiral. Poudaril je, da se moramo ob razmišljanju o zdravju srca zavedati, kakšna je izpostavljenost onesnaženemu zraku, enako kot imamo v mislih srčni tlak, holesterol ali telesno težo. Vodja študije je povedal, da so bile ugotovljene spremembe na srcu majhne in bi jih bilo potencialno mogoče odpraviti, ter izpostavil, da teoretično ne bi smeli zaznati nobenih sprememb, če bi bile trenutne ravni onesnaženosti zraka varne.

Študija ima pomanjkljivost, saj ne more dokazati vzročne povezave med onesnaženim zrakom in povečanimi srci. Prav tako ni mogoče napovedati, koliko ljudi, pri kateri je študija ugotovila povečano srce, bo razvilo bolezni srca. K tem boleznim prispevajo tudi drugi dejavniki, kot so kajenje, pitje alkohola, prehrana in telesna (ne)dejavnost.