Sproščanje ukrepov po Evropi poteka brez naglice
V sosednjih in najbolj prizadetih državah vlade s previdnostjo zrejo v prihodnost.
Odpri galerijo
V Italiji so se ta teden odprle nekatere trgovine z nenujnim blagom, tudi knjigarne in trafike. Foto: REUTERS/Manuel Silvestri
Nekatere evropske države so že začele rahljati ukrepe za boj proti koronavirusu, nekatere o tem odkrito razmišljajo. V nadaljevanju sledi pregled ukrepov in razmer v različnih državah.
Severna soseda je bila med prvimi evropskimi državami, ki so zaradi pandemije zaprle šole, restavracije, bare, gledališča in trgovine z nenujnimi proizvodi, a tudi ena prvih, ki so se odločile sprostiti ukrepe za preprečevanje širjenja virusa. V torek so v Avstriji odprli več tisoč trgovin v velikosti do 400 kvadratnih metrov. Odprli so se tudi vrtni centri in trgovine z gradbenim materialom. Po 1. maju bo predvidoma sledilo odprtje večjih nakupovalnih središč in frizerskih salonov, medtem ko bodo restavracije in hoteli ostali zaprti še najmanj do sredine prihodnjega meseca. Za vse, ki se odpravijo v trgovine oziroma uporabljajo javni promet, je še vedno obvezno nošenje zaščitnih mask.
Južna soseda še ne namerava blažiti ukrepov za omejitev širjenja virusa, hrvaška vlada je namreč prepričana, da je za to še prezgodaj in da se Hrvaška po krivulji epidemije ne more primerjati z Avstrijo in drugimi članicami EU, ki so se na podlagi pozitivnih trendov odločile za ukinjanje nekaterih omejitev. V Zagrebu po poročanju hrvaških medijev nimajo jasnega odgovora na to, koliko časa bodo restriktivni ukrepi še veljali oziroma do kdaj bodo podaljšani po njihovem izteku 18. aprila, a kljub temu razmišljajo o tem, kako bodo postopno zagnali gospodarstvo. Nekateri ekonomisti opozarjajo, da bi Hrvaška morala ukrepe razrahljati čim prej in da ji v nasprotnem primeru grozi velik padec gospodarske aktivnosti.
Čeprav je Italija, v pandemiji najhuje prizadeta evropska država, podaljšala veljavnost strogih ukrepov in omejitev gibanja do 3. maja, je na seznam trgovin, ki lahko odprejo svoja vrata, ta teden uvrstila knjigarne, trgovine z otroškimi oblačili, papirnice in pralnice. Oblasti v nekaterih deželah (Lombardija, Piemont) so se kljub temu odločile, da bodo vladni odlok ignorirale, v prepričanju, da za odpiranje nenujnih trgovin še ni prišel čas. Ignoriralo ga je tudi veliko trgovcev v drugih deželah, ki ne vidijo smisla v obratovanju, če ulice italijanskih mest ostajajo večinoma prazne. Deželne oblasti imajo pravico, da ukrepe, ki veljajo, sproščajo skladno z lastnimi prioritetami in potrebami.
Vlada madžarskega premiera Viktorja Orbána je tik pred veliko nočjo za nedoločen čas podaljšala veljavnost ukrepov za preprečitev širjenja virusa. Smiselnost njihovega ohranjanja bo preverila vsak teden, toda za zdaj ne kaže, da bi ukrepe kmalu lahko sprostila. Na Madžarskem od marca velja prepoved gibanja: edina izjema so pot na delo, rekreacija oziroma obisk živilskih trgovin in lekarn. Ukrepi, ki jih je država sprejela, so bili po trditvah oblasti smiselni in so pomagali omejiti širjenje okužb. Medtem ko se je večina gospodarstva prejšnji mesec ustavila, so v nekaterih velikih proizvodnih obratih, kot je Audijeva tovarna vozil v Györu na severozahodu države, ta teden spet začeli delati.
V največji evropski državi bodo prihodnji teden odprli trgovine do velikosti 800 kvadratnih metrov, za začetek maja pa je predvideno tudi odprtje nekaterih šol. Nemška kanclerka Angela Merkel je danes sporočila, da je država zabeležila začasen uspeh v boju proti virusu, a med pogovori s predstavniki zveznih dežel vseeno opozorila na nevarnosti prehitrega rahljanja ukrepov. Nemčija je zato, da bi zmanjšala možnost širjenja okužb, uvedla obvezno socialno distanciranje, zaprla šole in veliko podjetij. S tem in množičnim testiranjem je uspešno omejila širjenje virusa. Nekateri strokovnjaki opozarjajo, da je kljub pozitivnim trendom še prezgodaj za razglasitev zmage nad epidemijo. Predlog, ki ga je ta teden objavil inštitut Leopoldina, poziva k odprtju šol, obveznemu nošenju mask v javnem prometu in zbiranju podatkov o stikih okuženih oseb.
V eni najbolj prizadetih evropskih držav se je ta teden na delo vrnilo okoli 300.000 zaposlenih v nenujnih panogah, predvsem delavcev v proizvodnji in gradbeništvu, ki dela ne morejo opravljati od doma. Velika večina Špancev ne sodi v to kategorijo, zato mora še naprej ostajati doma. Večina trgovin, restavracij, barov in podjetij bo do nadaljnjega zaprtih. Španska vlada je izredne razmere prejšnji teden podaljšala najmanj do 26. aprila, pri tem pa opozorila, da bo vrnitev v normalnost potekala postopno. Nekateri politiki in predstavniki zaposlenih so sicer izrazili zaskrbljenost, da vlada z sproščanjem ukrepov preveč hiti, pri tem pa premalo poudarja zagotavljanje varnosti na delovnih mestih.
Preberite še:
Opuščanje kriznih ukrepov, kot si ga predstavlja Bruselj
Opuščanje kriznih ukrepov, kot si ga predstavlja Bruselj
Avstrija
Severna soseda je bila med prvimi evropskimi državami, ki so zaradi pandemije zaprle šole, restavracije, bare, gledališča in trgovine z nenujnimi proizvodi, a tudi ena prvih, ki so se odločile sprostiti ukrepe za preprečevanje širjenja virusa. V torek so v Avstriji odprli več tisoč trgovin v velikosti do 400 kvadratnih metrov. Odprli so se tudi vrtni centri in trgovine z gradbenim materialom. Po 1. maju bo predvidoma sledilo odprtje večjih nakupovalnih središč in frizerskih salonov, medtem ko bodo restavracije in hoteli ostali zaprti še najmanj do sredine prihodnjega meseca. Za vse, ki se odpravijo v trgovine oziroma uporabljajo javni promet, je še vedno obvezno nošenje zaščitnih mask.
Hrvaška
Južna soseda še ne namerava blažiti ukrepov za omejitev širjenja virusa, hrvaška vlada je namreč prepričana, da je za to še prezgodaj in da se Hrvaška po krivulji epidemije ne more primerjati z Avstrijo in drugimi članicami EU, ki so se na podlagi pozitivnih trendov odločile za ukinjanje nekaterih omejitev. V Zagrebu po poročanju hrvaških medijev nimajo jasnega odgovora na to, koliko časa bodo restriktivni ukrepi še veljali oziroma do kdaj bodo podaljšani po njihovem izteku 18. aprila, a kljub temu razmišljajo o tem, kako bodo postopno zagnali gospodarstvo. Nekateri ekonomisti opozarjajo, da bi Hrvaška morala ukrepe razrahljati čim prej in da ji v nasprotnem primeru grozi velik padec gospodarske aktivnosti.
Starejši Berlinčani posedajo v predelu Kreuzberg. Foto: David Gannon/Afp
Italija
Čeprav je Italija, v pandemiji najhuje prizadeta evropska država, podaljšala veljavnost strogih ukrepov in omejitev gibanja do 3. maja, je na seznam trgovin, ki lahko odprejo svoja vrata, ta teden uvrstila knjigarne, trgovine z otroškimi oblačili, papirnice in pralnice. Oblasti v nekaterih deželah (Lombardija, Piemont) so se kljub temu odločile, da bodo vladni odlok ignorirale, v prepričanju, da za odpiranje nenujnih trgovin še ni prišel čas. Ignoriralo ga je tudi veliko trgovcev v drugih deželah, ki ne vidijo smisla v obratovanju, če ulice italijanskih mest ostajajo večinoma prazne. Deželne oblasti imajo pravico, da ukrepe, ki veljajo, sproščajo skladno z lastnimi prioritetami in potrebami.
Madžarska
Vlada madžarskega premiera Viktorja Orbána je tik pred veliko nočjo za nedoločen čas podaljšala veljavnost ukrepov za preprečitev širjenja virusa. Smiselnost njihovega ohranjanja bo preverila vsak teden, toda za zdaj ne kaže, da bi ukrepe kmalu lahko sprostila. Na Madžarskem od marca velja prepoved gibanja: edina izjema so pot na delo, rekreacija oziroma obisk živilskih trgovin in lekarn. Ukrepi, ki jih je država sprejela, so bili po trditvah oblasti smiselni in so pomagali omejiti širjenje okužb. Medtem ko se je večina gospodarstva prejšnji mesec ustavila, so v nekaterih velikih proizvodnih obratih, kot je Audijeva tovarna vozil v Györu na severozahodu države, ta teden spet začeli delati.
Prizor iz sprejemnega centra v Rimu, kjer so prebežniki protestirali zaradi slabe zaščite pred covidom-19. Foto: REUTERS/Yara Nardi
Nemčija
V največji evropski državi bodo prihodnji teden odprli trgovine do velikosti 800 kvadratnih metrov, za začetek maja pa je predvideno tudi odprtje nekaterih šol. Nemška kanclerka Angela Merkel je danes sporočila, da je država zabeležila začasen uspeh v boju proti virusu, a med pogovori s predstavniki zveznih dežel vseeno opozorila na nevarnosti prehitrega rahljanja ukrepov. Nemčija je zato, da bi zmanjšala možnost širjenja okužb, uvedla obvezno socialno distanciranje, zaprla šole in veliko podjetij. S tem in množičnim testiranjem je uspešno omejila širjenje virusa. Nekateri strokovnjaki opozarjajo, da je kljub pozitivnim trendom še prezgodaj za razglasitev zmage nad epidemijo. Predlog, ki ga je ta teden objavil inštitut Leopoldina, poziva k odprtju šol, obveznemu nošenju mask v javnem prometu in zbiranju podatkov o stikih okuženih oseb.
Španija
V eni najbolj prizadetih evropskih držav se je ta teden na delo vrnilo okoli 300.000 zaposlenih v nenujnih panogah, predvsem delavcev v proizvodnji in gradbeništvu, ki dela ne morejo opravljati od doma. Velika večina Špancev ne sodi v to kategorijo, zato mora še naprej ostajati doma. Večina trgovin, restavracij, barov in podjetij bo do nadaljnjega zaprtih. Španska vlada je izredne razmere prejšnji teden podaljšala najmanj do 26. aprila, pri tem pa opozorila, da bo vrnitev v normalnost potekala postopno. Nekateri politiki in predstavniki zaposlenih so sicer izrazili zaskrbljenost, da vlada z sproščanjem ukrepov preveč hiti, pri tem pa premalo poudarja zagotavljanje varnosti na delovnih mestih.
