Sproščanje v labirintu bruseljskih pravil
Čeprav v Belgiji postopoma opuščajo stroge zajezitvene ukrepe, je bruseljsko središče še vedno kot mesto duhov.
Odpri galerijo
Kuharji so s kuharskim »pokopališčem« opozorili na dramo, ki se dogaja v njihovi panogi. FOTO: Reuters
Bruselj - V četrtek dopoldne so po glavnem bruseljskem trgu Grand Place drugo za drugo zlagali na stotine kuharskih jaken. Na njih so bila zapisana imena imenitnih restavracij iz Bruslja in okolice, ki imajo že skoraj dva meseca zaprta vrata.
S kuharskim »pokopališčem« so hoteli opozoriti na dramo, ki se dogaja v njihovi panogi. V Belgiji hoteli, restavracije in bari zaposlujejo po navedbah njihovega združenja Horeca več kot pol milijona ljudi. Da bodo lahko še prejemali plače, bi država morala na veliko ukrepati.
Gostinci bentijo, da je Belgija že tako edina država, ki ima vodo obdavčeno enako kot alkohol. V sektorju so doživeli hud udarec že v obdobju 2015–2016, po terorističnih napadih v Parizu in nato Bruslju. Četudi v državi postopoma opuščajo stroge zajezitvene ukrepe, je bruseljsko središče še vedno kot mesto duhov.
Uličice okoli Grand Placea, kjer so številne med turisti priljubljene restavracije in trgovine, so povsem prazne. Gospodarsko življenje naj bi sicer že ves teden potekalo bolj intenzivno, a še vedno je v dejavnostih, v katerih ni nujno biti na delovnem mestu, prva izbira delo na daljavo.
Na podzemni železnici so čez dan le redki potniki. Ljudje so resni in zamišljeni. Nošnja mask je v javnem prometu obvezna. Da bi med sproščanjem ukrepov lahko skrbeli za ustrezno razdaljo med ljudmi, bo na cestah v središču mesta več prostora za pešce in kolesarje.
Nekaj več življenja je v parkih in na mestnih trgih. Na priljubljenem Place Jourdan na robu evropske četrti že teden dni spet deluje znameniti kiosk za prodajo krompirčka Maison Antoine, ki velja za najboljšega v mesta. To odprtje je bilo za marsikoga kot prelomnica.
V Belgiji proizvajalci krompirja bijejo plat zvon in pozivajo prebivalce, naj jedo pomfri dvakrat na teden. V parkih največ radosti kažejo otroci. Glede odprtja šol je še veliko negotovosti. Zgolj za izjeme, kot so najnižji razredi in zadnji letniki, jih bodo odprli 18. maja. V učilnicah bo lahko največ deset učencev.
Sproščanje se bo sicer nadaljevalo že danes, ko bodo spet dovoljeni obiski na domu. V vsako gospodinjstvo bodo lahko prišli na obisk štirje, zmeraj isti ljudje. »Ocenili smo, da je videti tiste, ki jih imamo radi, bistveno za ljudi,« je za RTBF pojasnjevala premierka Sophie Wilmès.
S sproščanjem ukrepov politiki prenašajo več odgovornosti na prebivalstvo. Nemogoče je, denimo, nadzirati, kdo prihaja h komu na obisk. V časniku De Standaard so ugotavljali, da Belgija opušča južnoevropski model prisile in pristopa k nordijskemu režimu lastne odgovornosti.
Tudi policija naj ne bi več ustavljala ljudi in preverjala, ali so res na nujni poti. Sproščanje ukrepov otežujejo zapletena in nepregledna pravila, ki se razlikujejo že znotraj Bruslja. V belgijskih medijih so se čudili, da se po svetu poroča o njihovih pravilih v slogu Franza Kafke (Bloomberg).
Župan Etterbeeka, ene osrednjih bruseljskih občin, je sprejel ureditev, po kateri morajo starejši od 12 let obvezno nositi zaščitno masko vse dni, razen v nedeljo med 8. in 18. uro, na posameznih odsekih ulic, denimo med številkama 1 in 17. Ob določenih urah so obvezne tudi v bližini šol, 15 metrov od vhoda v izobraževalne
ustanove.
Ali bo kdo od mimoidočih dejansko lahko kaznovan za takšno nepoznavanje prava, še ni jasno.
Po načrtih belgijske vlade jih ne bodo odprle vsaj do 8. junija in niti pozneje nič ne bo, kakor je bilo pred izbruhom koronavirusa. Razviti bruseljski gastronomski svet si najprej želi več jasnosti, kako bo sploh potekalo odpiranje gostiln. Drugo kočljivo vprašanje je, kakšno pomoč države lahko dobijo, da bodo preživeli res hude čase.
S kuharskim »pokopališčem« so hoteli opozoriti na dramo, ki se dogaja v njihovi panogi. V Belgiji hoteli, restavracije in bari zaposlujejo po navedbah njihovega združenja Horeca več kot pol milijona ljudi. Da bodo lahko še prejemali plače, bi država morala na veliko ukrepati.
Mesto brez turistov
Gostinci bentijo, da je Belgija že tako edina država, ki ima vodo obdavčeno enako kot alkohol. V sektorju so doživeli hud udarec že v obdobju 2015–2016, po terorističnih napadih v Parizu in nato Bruslju. Četudi v državi postopoma opuščajo stroge zajezitvene ukrepe, je bruseljsko središče še vedno kot mesto duhov.
Uličice okoli Grand Placea, kjer so številne med turisti priljubljene restavracije in trgovine, so povsem prazne. Gospodarsko življenje naj bi sicer že ves teden potekalo bolj intenzivno, a še vedno je v dejavnostih, v katerih ni nujno biti na delovnem mestu, prva izbira delo na daljavo.
V Belgiji ne gre brez krompirčka
Na podzemni železnici so čez dan le redki potniki. Ljudje so resni in zamišljeni. Nošnja mask je v javnem prometu obvezna. Da bi med sproščanjem ukrepov lahko skrbeli za ustrezno razdaljo med ljudmi, bo na cestah v središču mesta več prostora za pešce in kolesarje.
Nekaj več življenja je v parkih in na mestnih trgih. Na priljubljenem Place Jourdan na robu evropske četrti že teden dni spet deluje znameniti kiosk za prodajo krompirčka Maison Antoine, ki velja za najboljšega v mesta. To odprtje je bilo za marsikoga kot prelomnica.
V Belgiji proizvajalci krompirja bijejo plat zvon in pozivajo prebivalce, naj jedo pomfri dvakrat na teden. V parkih največ radosti kažejo otroci. Glede odprtja šol je še veliko negotovosti. Zgolj za izjeme, kot so najnižji razredi in zadnji letniki, jih bodo odprli 18. maja. V učilnicah bo lahko največ deset učencev.
Od južnega k nordijskemu
Sproščanje se bo sicer nadaljevalo že danes, ko bodo spet dovoljeni obiski na domu. V vsako gospodinjstvo bodo lahko prišli na obisk štirje, zmeraj isti ljudje. »Ocenili smo, da je videti tiste, ki jih imamo radi, bistveno za ljudi,« je za RTBF pojasnjevala premierka Sophie Wilmès.
S sproščanjem ukrepov politiki prenašajo več odgovornosti na prebivalstvo. Nemogoče je, denimo, nadzirati, kdo prihaja h komu na obisk. V časniku De Standaard so ugotavljali, da Belgija opušča južnoevropski model prisile in pristopa k nordijskemu režimu lastne odgovornosti.
Po sobotnih uradnih podatkih je doslej v Belgiji za posledicami epidemije umrlo že 8581 ljudi, od tega 51 odstotkov v domovih za starejše in oskrbo. Med njimi je le v petini primerov šlo za potrjene primere okužbe, pri vseh drugih je obstajal le sum. Na vrhu epidemije je bilo registriranih tudi več kot 300 mrtvih na dan. Tako število umrlih kot število oseb na intenivni negi se je v zadnjih tednih močno zmanjšalo.
Primerjave s Kafko
Tudi policija naj ne bi več ustavljala ljudi in preverjala, ali so res na nujni poti. Sproščanje ukrepov otežujejo zapletena in nepregledna pravila, ki se razlikujejo že znotraj Bruslja. V belgijskih medijih so se čudili, da se po svetu poroča o njihovih pravilih v slogu Franza Kafke (Bloomberg).
Župan Etterbeeka, ene osrednjih bruseljskih občin, je sprejel ureditev, po kateri morajo starejši od 12 let obvezno nositi zaščitno masko vse dni, razen v nedeljo med 8. in 18. uro, na posameznih odsekih ulic, denimo med številkama 1 in 17. Ob določenih urah so obvezne tudi v bližini šol, 15 metrov od vhoda v izobraževalne
ustanove.
Ali bo kdo od mimoidočih dejansko lahko kaznovan za takšno nepoznavanje prava, še ni jasno.
Po načrtih belgijske vlade jih ne bodo odprle vsaj do 8. junija in niti pozneje nič ne bo, kakor je bilo pred izbruhom koronavirusa. Razviti bruseljski gastronomski svet si najprej želi več jasnosti, kako bo sploh potekalo odpiranje gostiln. Drugo kočljivo vprašanje je, kakšno pomoč države lahko dobijo, da bodo preživeli res hude čase.
