»Srbija plačuje za napačne odločitve v preteklosti ogromno ceno«

Danes mineva 20 let od začetka Natovega bombardiranja Srbije in Kosova.

Objavljeno
24. marec 2019 06.00
Posodobljeno
24. marec 2019 20.35
Natova letala so leta 1999 bombardirala in porušila tudi zgradbo srbske televizije. Foto/Epa
Srbija in Kosovo preživljata ta konec tedna v znamenju 20-letnice pričetka Natovega bombardiranja. Podatki, ki jih te dni navajajo v Srbiji, so grozljivi. V 78 dneh, kolikor je trajalo bombardiranje, je bilo v Srbiji in na Kosovu več tisoč mrtvih in ranjenih ter na stotine poškodovanih in porušenih objektov. Ocenjena škoda je med 30 in 33 milijardami ameriških dolarjev. Natova letala so bombardirala 1072 lokacij in iztresla 22 ton razstreliva, od tega 350 tisoč prepovedanih kasetnih bomb in 13 ton razstreliva z osiromašenim uranom na Kosovo in južno Srbijo. Njihovi zdravniki imajo podatke, da je zadnja leta pojavnost raka v južni Srbiji 2,5 krat večja kot je sicer v svetu, osiromašeni uran pa bo vplival na zdravje prebivalstva še 800 let.


Srbija polsvobodna država


»Razpad Jugoslavije, vojne v okolici in bombardiranje Srbije so povzročile, da je Srbija izgubila gospodarstvo, znanje in stabilno družbo ter se preobrnila v neoliberalizem. Za napačne odločitve v preteklosti plačujemo ogromno ceno. Po ugotovitvah nevladne organizacije za človekove pravice Freedom House smo polsvobodna država, ki pluje med avtoritarizmom in demokracijo,« je za Delo povedal Zoran Stojiljković s Fakultete za politične vede v Beogradu.

 

Nato je leta 1999 prvič v zgodovini oboroženo posredoval brez soglasja Varnostnega sveta Združenih narodov. Za posredovanje, v katerem je sodelovalo 16 od takratnih 19 članic zveze Nato – Slovenija še ni bila članica Nata –, so se odločili zaradi Kosova. Vprašanje Kosova še danes ni razrešeno.


Mednarodna konferenca 2019


Na mednarodni konferenci z naslovom »Agresija Nata na Jugoslavijo: 20 let kasneje« je bilo med drugim slišati, da je mednarodna skupnost ravnala enostransko (italijanski predavatelj), pa tudi, da se morajo Srbi glede Kosova poglobiti sami vase in v svoje napake (izraelski predavatelj). Predsednik Srbije Aleksander Vučić je dejal, da je to »lekcija za evropsko varnost 21. stoletja«. Po besedah srbske premierke Ane Brnabić »Srbija ni brez greha, a bombardiranje je bila napaka drugih. Srbija bo poskušala oprostiti, saj je to edina pot za uresničitev naših potencialov.« Na konferenco ni bilo niti enega od ambasadorjev držav članic Nata, drugi povabljeni ambasadorji in gostje so prišli.
 

Protesti v Beogradu tokrat v znamenju spomina na Natovo bombardiranje


Tudi na protirežimskih protestih v Beogradu so se včeraj zvečer z minuto molka spomnili žrtev Natovih bomb. Nastopil je upokojeni general Sreto Malinović, komandant letalske brigade v Kragujevcu, ki se je prva morala spopasti s sovražnikom v zraku. »Upam, da mi ne bo treba nikoli več reči: junaki, za mano,« je dejal v govoru, uperjenem sicer proti sedanji oblasti in vprašal, »ali smo se borili za to, kar imamo«? Odgovor je jasen: ne. Množica je ploskala in glasno skandirala.

General je povedal, da je vojska vodstvu Srbije leta 1999 predstavila, kakšna sila je Nato in kakšne so lahko posledice spopada s toliko močnejšim nasprotnikom. A je vodstvo kljub temu šlo v vojno, žrtve pa so bili nedolžni ljudje, je dejal. Sedanja oblast je bila tudi pred dvajsetimi leti že v vladi in je leta 1999 podpisala kapitulacijo srbske vojske, ki ni bila potolčena, je dejal general, opozoril pa tudi na sodelovanje sedanjih oblasti z Natom.
 

Prijateljstvo z Natom


Minister za obrambo Srbije Aleksander Vulin je včeraj dejal, da se Srbija ne bodo nikoli vključila v Nato, vključena je v partnerstvo za mir. Premier Kosova Ramush Haradinaj pa je ob obeležitvi obletnice bombardiranja Nata ocenil, da Kosovo nima večjega prijatelja, kot je Nato.