Srbska policija intenzivno išče Hadžića

Beograd – Po navedbah srbskega državnega tožilca Vladimirja Vukčevića je cilj današnje akcije najti dokaze in sledi, ki bi preiskovalce lahko pripeljali do ljudi, ki nekdanjemu vodji Srbov na Hrvaškem Hadžiću pomagajo pri skrivanju.

Brammertz v VS OZN obtožil Srbijo pasivnosti

Glavni tožilec Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije (Icty) Serge Brammertz, ki je varnostnemu svetu ZN predstavil poročilo o sodelovanju Srbije, Hrvaške in BiH s haaškim sodiščem, je poudaril, da ima Srbija ključ za aretacijo glavnih haaških obtožencev Ratka Mladića in Gorana Hadžića.

Evropski komisar za širitev Štefan Füle je za Politiko poudaril, da je Brammertz dal Srbiji jasno vedeti, da doseženi rezultati ne zadostujejo, predsednik Ictyja Patrick Robinson pa jo je pozval, naj se zadeve loti drugače. Komentator Politike Ljubodrag Stojadinović je prepričan, da so za neuspeh pri aretaciji haaških ubežnikov krive srbske obveščevalne službe, Srbska radikalna stranka pa je pozvala Mladića, naj se ne vda.

Serge Brammertz je v varnostnem svetu ZN (VS ZN) obtožil Srbijo, da si ne prizadeva dovolj za aretacijo Ratka Mladića in Gorana Hadžića. Pozval jo je, naj bo bolj aktivna pri prizadevanjih za aretacijo obeh glavnih haaških beguncev. Srbske oblasti da morajo pritisniti na mreže in posameznike, ki ščitijo begunca. Čeprav je Brammertz prepričan, da je Srbija ključna za aretacijo srbskih zločincev iz Hrvaške in BiH, je še menil, da bi ji morala bolj pomagati tudi mednarodna skupnost s pozitivnimi spodbudami. Glavni haaški tožilec je prepričan, da neuspešno prizadevanje za aretacijo Mladića in Hadžića preprečuje spravo v regiji, ker ni zadoščeno pravici nedolžnih žrtev, in povzroča škodo verodostojnosti mednarodnega pravnega sistema. Poudaril je, da neuspeh povzroča veliko zaskrbljenost, in se zavzel za nadaljevanje politike postavljanja pogojev Beogradu.

Štefan Füle je opozoril, da mora Srbija od dobre volje preiti k dejanjem, ki bodo pripeljala do izsleditve in aretacije Mladića in Hadžića. Po njegovi oceni je sodelovanje Srbije s haaškim sodiščem sicer pohvalno, kar bi moralo spodbuditi srbsko oblast, da poveča napore in pripelje Mladića in Hadžića pred roko pravice. Patrick Robinson je pozval vse države ZN in nekdanje Jugoslavije, naj naredijo vse, kar je v njihovi moči, da aretirajo zadnja dva haaška begunca. Po njegovem mnenju se mora Srbija odločiti za aktivnejšo metodo, ki bo zajela vse glavne akterje; tem naj da jasno vedeti, da bodo za pomoč pri skrivanju Mladića in Hadžića strogo kaznovani.

Ljubodrag Stojadinović je za B92 ocenil, da je Brammertzovo poročilo uravnoteženo med pritiskom na Srbijo, da izpolni obveznosti do Haaga, in spodbudo, naj to poglavje končno sklene. Po njegovem ocena glavnega haaškega tožilca, da Srbija v aretacijo zadnjih dveh haaških beguncev ni vložila dovolj operativne odločnosti in energije, ustreza dejanskemu stanju na terenu. Stojadinović še sklepa, da je za neuspeh srbske oblasti kriva obstrukcija srbskih tajnih služb, ne glede na to, ali so še aktivne ali ne. Kot je še menil, Mladića in Hadžića ne skrivajo pomagači, temveč gre za curljanje vitalnih informacij iz služb, ki so pristojne za njuno aretacijo. Sklenil je z ugotovitvijo, da anomalija, ki preprečuje Srbiji, da bi končno opravila to nalogo, varnostnim službam omogoča nadzor nad oblastjo.

Vodja poslanske skupine Srbske radikalne stranke Dragan Todorović je pozval Mladića, naj se ne vda in naj zdrži vse pritiske, kajti prej ali slej bo minilo tudi obdobje marionetne oblasti v Srbiji. Sporočil je še, da bodo radikalci naredili vse, da bi olajšali življenje njegovi družini, ki je postala tarča kontinuiranega terorja. Radikalci so podprli tudi ženo haaškega ubežnika Bosiljko Mladić, ki ji bodo sodili zaradi nedovoljene posesti orožja. Med preiskavo njenega stanovanja v Beogradu so decembra 2008 našli dve puški, štiri pištole in precej streliva, za kar ji grozi od enega do deset let zapora. Začetek sojenja so prejšnji teden prestavili, ker je tožilstvo spremenilo obtožnico, njen zagovornik Miloš Šaljić pa je poudaril, da gre za trpinčenje družine z namenom, da bi se Mladić vdal.

Brammertz je zadovoljen s sodelovanjem BiH, vendar je oblasti v Sarajevu pozval, naj si bolj prizadevajo onemogočiti mreže, ki ščitijo begunce pred sodiščem. Navedel je Radovana Stankovića, ki je še vedno na prostosti, čeprav je že pred tremi leti pobegnil iz zapora v Foči. Hrvaško je pozval, naj nadaljuje delo pri odkrivanju topniških dnevnikov iz časa operacije Nevihta leta 1995, ki jih haaško tožilstvo potrebuje v primeru proti generalu Anteju Gotovini in drugim obtožencem. Na koncu je še poudaril potrebo po usklajevanju strategij glede vojnih zločincev med državami nekdanje Jugoslavije in odpravljanju ovir za izročitve in posredovanje dokazov onstran državnih mej.

Robinson je v VS ZN še povedal, da prihodnje leto pričakuje izrek sodb Vlastimirju Đorđeviću, Anteju Gotovini, Momčilu Perišiću in Ramushu Haradinaju, preostalih pet procesov bo končanih leta 2012, sojenje Radovanu Karadžiću pa konec leta 2013. Da je vloga Srbije ključna za aretacijo Mladića in Hadžića, so ocenili tudi veleposlaniki članic VS ZN, veleposlanik Srbije v ZN Feodor Starčević je poudaril, da v Srbiji obstaja politična volja za njuno aretacijo, ZDA pa so opozorile, da je aretacija zadnjih dveh haaških ubežnikov ključna za dosego pravice na Balkanu.