Srbski nacionalisti so kukavičje jajce v načrtih Zahoda na Balkanu
Lavrov v BiH: Za pogovor je izbral sedež srbske entitete.
Odpri galerijo
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov (levo) se je na obisku v Sarajevu in Banjaluki s predsednikom Republike Srbske Miloradom Dodikom pogovarjal o krepitvi odnosov. Foto Reuters
V Sarajevu razumejo današnji obisk vodje ruske diplomacije Sergeja Lavrova v BiH kot podporo Republiki Srbski sredi vroče predvolilne kampanje. Moskva podpira srbske nacionaliste in avtokrate, ker so kukavičje jajce v načrtih Zahoda na Balkanu.
Ruski zunanji minister je v Sarajevu in Banjaluki pričakovano podprl daytonski mirovni sporazum, suverenost in ozemeljsko celovitost BiH, ustavne pristojnosti obeh entitet in enakopravnost treh konstitutivnih narodov. Diplomatsko korektno je najprej obiskal glavno mesto in nato Banjaluko.
V Sarajevu je poudaril, da Rusijo zanimajo volitve v BiH, vendar nima izbrancev in bo spoštovala volilni izid. Da mu je Sarajevo služilo le kot vzletna steza, pričajo njegovi pogovori s predsednikom Republike Srbske (RS) Miloradom Dodikom o krepitvi odnosov. Namesto glavnega mesta je za pogovor o dvostranskih in meddržavnih odnosih izbral administrativni sedež srbske entitete.
V BiH je bil ruski vpliv precej šibkejši, dokler so bile v državi aktivne ZDA in EU, ki so svojo prisotnost okrepili z močnimi silami Nata in Euforja. S postopnim umikom vojaških sil se je povečeval ruski vpliv, ki se kaže tudi v svetu za implementacijo miru v BiH. Moskva z ločenim mnenjem pogosto blokira sprejemanje ukrepov, s katerimi bi lahko omejili medetnične napetosti. To je vzrok, da Zahod še ni ukinil urada visokega predstavnika za BiH, saj se zaveda, da v Kremlju ne bi več privolili v njegovo ustanovitev, če bi se izkazalo, da miru in stabilnosti v državi ni mogoče zagotoviti brez vsiljenih rešitev.
Zaradi krepitve ruskega vpliva je negotovo tudi približevanje BiH EU in Natu. Rusija odkrito nasprotuje članstvu balkanskih držav v Natu. V tem kontekstu podpira vojaško nevtralnost BiH. Kar zadeva njene evropske povezave, je za zdaj zadovoljna z ohranjanjem statusa quo. Da računa na RS in Srbijo, je razvidno iz njene podpore Dodiku in srbskemu predsedniku Aleksandru Vučiću. V zvezi s tem ni presenetljivo, da se je Lavrov v Banjaluki srečal tudi s srbskim kolegom Ivico Dačićem. Rusija podpira nacionaliste, ker je igra na nacionalizem na Balkanu vedno dobitna kombinacija.
Ker pridružitev BiH in Srbije k EU v tem desetletju ni najverjetnejša, bi Moskva lahko ponudila Balkanu kot alternativno krepitev trgovinskih aranžmajev z Rusijo ali vstop v Evroazijsko gospodarsko skupnost (EAEU). To so neuresničene sanje Srbije še iz devetdesetih, ko je želela pristopiti k zavezništvu Rusije in Belorusije. V nasprotju s takratnim ruskim predsednikom Borisom Jelcinom, je Vladimir Putin, ki bo že četrtič obiskal Beograd, tudi zaradi hibridne vojne z Zahodom veliko bolj naklonjen takšnim zamislim. Srbski nacionalisti v RS in Srbiji so v boljšem položaju, kot so bili njihovi učitelji, a vprašanje je, kako dolgo bi takšno zavezništvo na daljavo sploh lahko zdržalo.
Postavlja se še vprašanje, kako bi na usodo BiH utegnilo vplivati novo rusko-turško partnerstvo. Politični vpliv Ankare v BiH je nesporen. Rusija po eni strani krepi vezi z Banjaluko, Turčijo na čelu z Recepom Tayyipom Erdoğanom, ki se odmika od zahodnih vrednot, pa podpira uradna bošnjaška politika. Po njegovem sporu z novo ameriško administracijo in Berlinom ni nujno, da bo Turčija še naprej zaveznik Zahoda na Balkanu.
Ruski zunanji minister je v Sarajevu in Banjaluki pričakovano podprl daytonski mirovni sporazum, suverenost in ozemeljsko celovitost BiH, ustavne pristojnosti obeh entitet in enakopravnost treh konstitutivnih narodov. Diplomatsko korektno je najprej obiskal glavno mesto in nato Banjaluko.
V Sarajevu je poudaril, da Rusijo zanimajo volitve v BiH, vendar nima izbrancev in bo spoštovala volilni izid. Da mu je Sarajevo služilo le kot vzletna steza, pričajo njegovi pogovori s predsednikom Republike Srbske (RS) Miloradom Dodikom o krepitvi odnosov. Namesto glavnega mesta je za pogovor o dvostranskih in meddržavnih odnosih izbral administrativni sedež srbske entitete.
Dobitna kombinacija
V BiH je bil ruski vpliv precej šibkejši, dokler so bile v državi aktivne ZDA in EU, ki so svojo prisotnost okrepili z močnimi silami Nata in Euforja. S postopnim umikom vojaških sil se je povečeval ruski vpliv, ki se kaže tudi v svetu za implementacijo miru v BiH. Moskva z ločenim mnenjem pogosto blokira sprejemanje ukrepov, s katerimi bi lahko omejili medetnične napetosti. To je vzrok, da Zahod še ni ukinil urada visokega predstavnika za BiH, saj se zaveda, da v Kremlju ne bi več privolili v njegovo ustanovitev, če bi se izkazalo, da miru in stabilnosti v državi ni mogoče zagotoviti brez vsiljenih rešitev.
Zaradi krepitve ruskega vpliva je negotovo tudi približevanje BiH EU in Natu. Rusija odkrito nasprotuje članstvu balkanskih držav v Natu. V tem kontekstu podpira vojaško nevtralnost BiH. Kar zadeva njene evropske povezave, je za zdaj zadovoljna z ohranjanjem statusa quo. Da računa na RS in Srbijo, je razvidno iz njene podpore Dodiku in srbskemu predsedniku Aleksandru Vučiću. V zvezi s tem ni presenetljivo, da se je Lavrov v Banjaluki srečal tudi s srbskim kolegom Ivico Dačićem. Rusija podpira nacionaliste, ker je igra na nacionalizem na Balkanu vedno dobitna kombinacija.
Posledice rusko-turškega partnerstva
Ker pridružitev BiH in Srbije k EU v tem desetletju ni najverjetnejša, bi Moskva lahko ponudila Balkanu kot alternativno krepitev trgovinskih aranžmajev z Rusijo ali vstop v Evroazijsko gospodarsko skupnost (EAEU). To so neuresničene sanje Srbije še iz devetdesetih, ko je želela pristopiti k zavezništvu Rusije in Belorusije. V nasprotju s takratnim ruskim predsednikom Borisom Jelcinom, je Vladimir Putin, ki bo že četrtič obiskal Beograd, tudi zaradi hibridne vojne z Zahodom veliko bolj naklonjen takšnim zamislim. Srbski nacionalisti v RS in Srbiji so v boljšem položaju, kot so bili njihovi učitelji, a vprašanje je, kako dolgo bi takšno zavezništvo na daljavo sploh lahko zdržalo.
Postavlja se še vprašanje, kako bi na usodo BiH utegnilo vplivati novo rusko-turško partnerstvo. Politični vpliv Ankare v BiH je nesporen. Rusija po eni strani krepi vezi z Banjaluko, Turčijo na čelu z Recepom Tayyipom Erdoğanom, ki se odmika od zahodnih vrednot, pa podpira uradna bošnjaška politika. Po njegovem sporu z novo ameriško administracijo in Berlinom ni nujno, da bo Turčija še naprej zaveznik Zahoda na Balkanu.
