Srdit boj za prestol hrvaške desnice?
Nasprotniki Andreja Plenkovića na strankarskih volitvah računajo zgolj na naravne zaveznike HDZ na desnem političnem spektru.
Odpri galerijo
Desnica v HDZ je nezadovoljna s Plenkovićem tudi zaradi slabega rezultata na evropskih volitvah. FOTO: Goran Mehkek/Cropix
V HDZ bodo novo vodstvo volili 15. marca, kandidaturo za predsednika stranke pa je prvi napovedal poslanec Miro Kovač. Ne glede na protikandidate bi lahko Andrej Plenković znova dobil zaupanje članov HDZ. Morebitni drugi krog volitev predsednika stranke je predviden za 22. marec.
Predsednik hrvaškega sabora in generalni sekretar HDZ Gordan Jandroković je pojasnil, da bodo morali kandidati za predsednika stranke in njegovega namestnika zbrati najmanj pet odstotkov podpisov, kandidati za štiri podpredsednike pa podpise najmanj treh odstotkov vseh članov stranke. To pomeni, da bo za letošnjo kandidaturo za predsednika HDZ potrebno zbrati več kot 10.000 podpisov. Plenković je pred štirimi leti dobil podporo nekaj več kot 98.000 od skupno približno 208.000 članov stranke. V HDZ je za zdaj večina še vedno prepričana, da ima HDZ na čelu s Plenkovićem največ možnosti za zmago na letošnjih rednih parlamentarnih volitvah.
Desničarsko in konservativno krilo stranke očita Plenkoviću, da je HDZ popeljal v levo in jo odtujil od njenih tradicionalnih konservativnih volivcev. Po njihovem so bile slabe poteze tudi sklenitev vladne koalicije z liberalno Hrvaško narodno stranko (HNS) in Samostojno demokratsko srbsko stranko (SDSS) in sprejetje istanbulske konvencije. Desničarji so nezadovoljni tudi zaradi nepričakovano slabega rezultata HDZ na lanskih evropskih volitvah in poraza kandidatke HDZ Kolinde Grabar-Kitarović na minulih predsedniških volitvah.
Župan Vukovarja Ivan Penava je napovedal kandidaturo za namestnika predsednika stranke, poslanec Davor Ivo Stier pa za člana predsedstva HDZ. Skupaj s Kovačem sta napovedala odprtje dialoga v stranki, tudi z državljani in državljanskimi pobudami, ki jih je aktualno vodstvo ignoriralo. Kot je pojasnil Kovač, vodstvo HDZ ne sme biti v spopadu s svojimi člani in simpatizerji, ki imajo tradicionalna domoljubna stališča. Na koncu je še obljubil, da se bo stranka spet vrnila v tirnice, ki jih je zastavil prvi hrvaški predsednik in predsednik HDZ Franjo Tuđman.
Na Hrvaškem je na začetku leta najpopularnejši politik novoizvoljeni predsednik Zoran Milanović. V anketi agencije Ipsos je 87 odstotkov volivcev SDP in 27 odstotkov volivcev HDZ ocenilo, da je Milanović pozitivna politična osebnost. Pozitivno oceno mu je skupno podelilo 51 odstotkov anketirancev, kar je podoben rezultat, ki ga je pred petimi leti dosegla Grabar-Kitarovićeva, medtem ko je Iva Josipovića po zmagi leta 2010 podpiralo kar 72 odstotkov anketirancev.
Zagrebški župan Milan Bandić ima le še 24 odstotno podporo, Grabar-Kitarovićeva zapušča predsedniški položaj s 45 odstotno podporo državljanov, Plenkovića pa bi od skupno 985 anketirancev podprlo 41 odstotkov vprašanih. Vladno politiko podpira 31 odstotkov anketirancev, kar spada med boljše rezultate, ki so jih zabeležili v Banskih dvorih v zadnjih letih. Nemara tudi zato, ker je Plenković zamenjal že 14 od skupno 20 ministrov. Premierju je namreč danes ponudil odstop tudi minister za zdravje Milan Kujundžić zaradi medijskih obtožb o netransparentnosti izvora svojega premoženja in poslovnih povezavah njegovih prijateljev z državo.
Grabar-Kitarovićeva je z izraženo podporo tako zadovoljna, da bo zahtevala odprtje urada bivše predsednice. To pravico je doslej izkoristil le Stjepan Mesić, Grabar- Kitarovićeva pa bi rada še naprej skrbela za hrvaško blagovno znamko in za državne interese. Vlada bo morala zagotoviti proračunska sredstva za dva zaposlena uslužbenca urada, službeni avtomobil in za fizično varovanje bivše predsedsednice.
Novoizvoljeni hrvaški predsednik je danes pričal na sojenju nekdanjemu tesnemu sodelavcu v hrvaški vladi Tomislavu Sauchi. Gre za afero dnevnice, v kateri sta, po oceni urada za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu, Sauchi in nekdanja tajnica v več hrvaških vladah Sandra Zeljko med letoma 2013 in 2017 oškodovala državni proračun za približno 133.500 evrov.
Bivši premier je ocenil, da je sistem izplačila dnevnic na vladi očitno omogočal zlorabe. Milanović je sodnico vprašal, zakaj k pričanju ni pozvala tudi njegovih naslednikov na premierskem položaju Tihomirja Oreškovića in Plenkovića, ki sta imela Zeljkovo kot osebno tajnico v vladi. Kot je še izpovedal, sta se s Saucho pogovarjala o proračunu za službena potovanja samo o tem, ali je dovolj denarja za vse opravke.
Predsednik hrvaškega sabora in generalni sekretar HDZ Gordan Jandroković je pojasnil, da bodo morali kandidati za predsednika stranke in njegovega namestnika zbrati najmanj pet odstotkov podpisov, kandidati za štiri podpredsednike pa podpise najmanj treh odstotkov vseh članov stranke. To pomeni, da bo za letošnjo kandidaturo za predsednika HDZ potrebno zbrati več kot 10.000 podpisov. Plenković je pred štirimi leti dobil podporo nekaj več kot 98.000 od skupno približno 208.000 članov stranke. V HDZ je za zdaj večina še vedno prepričana, da ima HDZ na čelu s Plenkovićem največ možnosti za zmago na letošnjih rednih parlamentarnih volitvah.
Vrnitev v Tuđmanove tirnice
Desničarsko in konservativno krilo stranke očita Plenkoviću, da je HDZ popeljal v levo in jo odtujil od njenih tradicionalnih konservativnih volivcev. Po njihovem so bile slabe poteze tudi sklenitev vladne koalicije z liberalno Hrvaško narodno stranko (HNS) in Samostojno demokratsko srbsko stranko (SDSS) in sprejetje istanbulske konvencije. Desničarji so nezadovoljni tudi zaradi nepričakovano slabega rezultata HDZ na lanskih evropskih volitvah in poraza kandidatke HDZ Kolinde Grabar-Kitarović na minulih predsedniških volitvah.
Župan Vukovarja Ivan Penava je napovedal kandidaturo za namestnika predsednika stranke, poslanec Davor Ivo Stier pa za člana predsedstva HDZ. Skupaj s Kovačem sta napovedala odprtje dialoga v stranki, tudi z državljani in državljanskimi pobudami, ki jih je aktualno vodstvo ignoriralo. Kot je pojasnil Kovač, vodstvo HDZ ne sme biti v spopadu s svojimi člani in simpatizerji, ki imajo tradicionalna domoljubna stališča. Na koncu je še obljubil, da se bo stranka spet vrnila v tirnice, ki jih je zastavil prvi hrvaški predsednik in predsednik HDZ Franjo Tuđman.
Najpopularnejši politik Milanović
Na Hrvaškem je na začetku leta najpopularnejši politik novoizvoljeni predsednik Zoran Milanović. V anketi agencije Ipsos je 87 odstotkov volivcev SDP in 27 odstotkov volivcev HDZ ocenilo, da je Milanović pozitivna politična osebnost. Pozitivno oceno mu je skupno podelilo 51 odstotkov anketirancev, kar je podoben rezultat, ki ga je pred petimi leti dosegla Grabar-Kitarovićeva, medtem ko je Iva Josipovića po zmagi leta 2010 podpiralo kar 72 odstotkov anketirancev.
Na Hrvaškem je na začetku leta najpopularnejši politik novoizvoljeni predsednik Zoran Milanović. FOTO: Denis Lovrović/AFP
Zagrebški župan Milan Bandić ima le še 24 odstotno podporo, Grabar-Kitarovićeva zapušča predsedniški položaj s 45 odstotno podporo državljanov, Plenkovića pa bi od skupno 985 anketirancev podprlo 41 odstotkov vprašanih. Vladno politiko podpira 31 odstotkov anketirancev, kar spada med boljše rezultate, ki so jih zabeležili v Banskih dvorih v zadnjih letih. Nemara tudi zato, ker je Plenković zamenjal že 14 od skupno 20 ministrov. Premierju je namreč danes ponudil odstop tudi minister za zdravje Milan Kujundžić zaradi medijskih obtožb o netransparentnosti izvora svojega premoženja in poslovnih povezavah njegovih prijateljev z državo.
Grabar-Kitarovićeva je z izraženo podporo tako zadovoljna, da bo zahtevala odprtje urada bivše predsednice. To pravico je doslej izkoristil le Stjepan Mesić, Grabar- Kitarovićeva pa bi rada še naprej skrbela za hrvaško blagovno znamko in za državne interese. Vlada bo morala zagotoviti proračunska sredstva za dva zaposlena uslužbenca urada, službeni avtomobil in za fizično varovanje bivše predsedsednice.
Zlorabe v vseh hrvaških vladah
Novoizvoljeni hrvaški predsednik je danes pričal na sojenju nekdanjemu tesnemu sodelavcu v hrvaški vladi Tomislavu Sauchi. Gre za afero dnevnice, v kateri sta, po oceni urada za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu, Sauchi in nekdanja tajnica v več hrvaških vladah Sandra Zeljko med letoma 2013 in 2017 oškodovala državni proračun za približno 133.500 evrov.
Bivši premier je ocenil, da je sistem izplačila dnevnic na vladi očitno omogočal zlorabe. Milanović je sodnico vprašal, zakaj k pričanju ni pozvala tudi njegovih naslednikov na premierskem položaju Tihomirja Oreškovića in Plenkovića, ki sta imela Zeljkovo kot osebno tajnico v vladi. Kot je še izpovedal, sta se s Saucho pogovarjala o proračunu za službena potovanja samo o tem, ali je dovolj denarja za vse opravke.
