Štafetni tek za močnejšo in prenovljeno Evropo
Zaradi negotovosti glede pandemije bo morala biti Slovenija pri predsedovanju pripravljena na prožnost.
Odpri galerijo
V času prihodnjega tria (Nemčija, Portugalska, Slovenija) bo predsedovanje svetu EU najprej prevzela Nemčija, ki se bo morala spopasti s številnimi omejitvami, povezanimi s pandemijo. Na fotografiji tiskovni predstavnik nemške vlade Steffen Seibert predstavlja logo nemškega predsedovanja. FOTO: Hannibal Hanschke/Reuters
Bruselj – »Kar bomo opravili v šestih mesecih, bo le sprint, a potrebujemo štafeto,« je pred uradno potrditvijo programa tria, ki bo od 1. julija poldrugo leto držal vajeti sveta EU, povedal državni sekretar na nemškem zunanjem ministrstvu Michael Roth.
V programu so opisani glavni cilji in projekti tria, uradno so jih predstavili na zasedanju sveta EU za splošne zadeve (GAC). Leta 2007 so Nemčija, Portugalska in Slovenija prevzele vajeti kot prvi predsedujoči trio. To je bilo še obdobje pred izbruhom številnih velikih kriz, ki so pozneje zaznamovale EU.
»Preživljamo težko krizo po svetu in predvsem v Evropi. Iz nje mora priti Evropa, ki bo močnejša, bolj solidarna in trajnostna,« je glavno vodilo predstavil nemški državni sekretar Roth.
Najpomembnejši del nalog drugega tria v tej sestavi bo povezan z bitko proti pandemiji in njenim posledicam, predvsem na gospodarskem področju. »V osemnajstih mesecih želimo zagotoviti stabilnost in ambicioznost EU,« je dejal Roth.
Že na začetku nemškega predsedstva bo EU na veliki preizkušnji, saj bo na mizi predlog prihodnjega proračuna, vrednega okoli 1100 milijard evrov), in 750-milijardni program za okrevanje. Z obema se bodo na zasedanju že v petek ukvarjali voditelji držav članic, a bodo predvidoma le izmenjali svoja mnenja in predstavili svoje rdeče linije.
Nato naj bi predsednik evropskega sveta Charles Michel predstavil svoj predlog kompromisa. Slovenija vidi proračun in program za okrevanje kot sveženj. Nove številke večinoma izpolnjujejo njena pričakovanja.
Slovenija bo predsedovanje svetu EU prevzela 1. julija prihodnje leto. Vsebinsko in organizacijsko pripravo predsedovanja spremljajo številne negotovosti, povezane s pandemijo, njenimi posledicami in epidemiološkimi razmerami.
Predsedovanje tria bo tako vsebinsko kot organizacijsko pod vplivom pandemije covida-19 in bo moralo biti prožnejše, kot so bila predsedovanja pred krizo.
Državni sekretar na zunanjem ministrstvu Gašper Dovžan je ob robu predstavitve programa tria, denimo, omenjal priprave na alternativni scenarij, »ker ne vemo, kako se bo kriza razvijala«. Negotovost je, denimo, povezana z organizacijo zasedanj in drugih dogodkov.
Hrvaško predsedstvo je v zadnjega pol leta morala veliko improvizirati, saj so od sredine marca vsa ministrska zasedanja potekala le še na videokonferencah. Slovenija bo zato morala še posebno pozorno spremljati delovanje nemškega predsedstva, ki se bo moralo spopasti s številnimi omejitvami, povezanimi s pandemijo.
Prvi veliki zalogaj v času nemškega predsedstva bo prihodnji sedemletni proračun in program za okrevanje. Slovenija je med članicami, ki jasno poudarjajo, da bi morali čim prej doseči kompromis. Temeljni vprašanji sta še vedno finančni obseg in razporeditev denarja.
Pri proračunu nerešena vprašanja, zaradi katerih je februarja spodletel zadnji proračunski vrh EU, niso izginila. To za Slovenijo velja še glede prevelikega padca sredstev za bogatejšo kohezijsko regijo Zahodna Slovenija in izbire obdobja za izračun stopnje razvitosti.
Cilj Berlina je, da bi dosegli dogovor že pred počitnicami, a negotovosti je veliko, saj so razlike v stališčih glavnih mest še (pre)velike. Čakanje na jesen je tvegano, saj bodo takrat aktualne že druge žgoče teme, kot so prihodnji odnosi z Združenim kraljestvom in migracijski sveženj.
Nemški državni sekretar Roth je pozval države članice k osredotočanju na bistveno in h kompromisu. Program okrevanja v njegovih očeh naj ne bi bil obnova kot vrnitev na staro, temveč preobrazba, predvsem digitalna in trajnostna.
Ukvarjanje s posledicami pandemije bo dopolnjeno s siceršnjimi dolgoročnimi cilji, kot so socialna Evropa z novimi instrumenti, sodelovanje s sosedstvom in podnebje, ki bodo po Rothovih besedah v 18 mesecih tria kot rdeča nit. Po objavi strategij na digitalnem področju evropska komisija intenzivno pripravlja zakonodajne akte za digitalno preobrazbo.
Program poudarja temeljne vrednote, kot so modeli odprte družbe, vladavina prava, svoboda tiska. Omenjajo zavezanost načelu enakosti, vključno s pravicami LGBT+, spodbujane kulture raznovrstnosti, bitko proti diskriminaciji.
Podpirajo vzpostavitev mehanizma pravne države za vse države članice, ki bo deloval kot nekakšno preventivno orodje za poglabljanje dialoga med državami članicami. Trio naj bi organiziral obsežen dialog v svetu EU o elementih letnega poročila evropske komisije. Prvo bo objavljeno jeseni.
»Je dovolj širok, da bo omogočal nacionalne specifike v šestmesečnem programu,« je načrte za tria za poldrugo leto ocenil slovenski državni sekretar Dovžan. Izkušnje iz pandemije naj bi že tako vključile v zakonodajne projekte, ki bodo v času tria na mizi.
V programu so opisani glavni cilji in projekti tria, uradno so jih predstavili na zasedanju sveta EU za splošne zadeve (GAC). Leta 2007 so Nemčija, Portugalska in Slovenija prevzele vajeti kot prvi predsedujoči trio. To je bilo še obdobje pred izbruhom številnih velikih kriz, ki so pozneje zaznamovale EU.
»Preživljamo težko krizo po svetu in predvsem v Evropi. Iz nje mora priti Evropa, ki bo močnejša, bolj solidarna in trajnostna,« je glavno vodilo predstavil nemški državni sekretar Roth.
Najpomembnejši del nalog drugega tria v tej sestavi bo povezan z bitko proti pandemiji in njenim posledicam, predvsem na gospodarskem področju. »V osemnajstih mesecih želimo zagotoviti stabilnost in ambicioznost EU,« je dejal Roth.
Kovanje kompromisa o 1850 milijardah
Že na začetku nemškega predsedstva bo EU na veliki preizkušnji, saj bo na mizi predlog prihodnjega proračuna, vrednega okoli 1100 milijard evrov), in 750-milijardni program za okrevanje. Z obema se bodo na zasedanju že v petek ukvarjali voditelji držav članic, a bodo predvidoma le izmenjali svoja mnenja in predstavili svoje rdeče linije.
Nato naj bi predsednik evropskega sveta Charles Michel predstavil svoj predlog kompromisa. Slovenija vidi proračun in program za okrevanje kot sveženj. Nove številke večinoma izpolnjujejo njena pričakovanja.
Slovenija bo predsedovanje svetu EU prevzela 1. julija prihodnje leto. Vsebinsko in organizacijsko pripravo predsedovanja spremljajo številne negotovosti, povezane s pandemijo, njenimi posledicami in epidemiološkimi razmerami.
Za Slovenijo napredvidljivo
Predsedovanje tria bo tako vsebinsko kot organizacijsko pod vplivom pandemije covida-19 in bo moralo biti prožnejše, kot so bila predsedovanja pred krizo.
Državni sekretar na zunanjem ministrstvu Gašper Dovžan je ob robu predstavitve programa tria, denimo, omenjal priprave na alternativni scenarij, »ker ne vemo, kako se bo kriza razvijala«. Negotovost je, denimo, povezana z organizacijo zasedanj in drugih dogodkov.
Hrvaško predsedstvo je v zadnjega pol leta morala veliko improvizirati, saj so od sredine marca vsa ministrska zasedanja potekala le še na videokonferencah. Slovenija bo zato morala še posebno pozorno spremljati delovanje nemškega predsedstva, ki se bo moralo spopasti s številnimi omejitvami, povezanimi s pandemijo.
Slovenija za čimprejšnji kompromis
Prvi veliki zalogaj v času nemškega predsedstva bo prihodnji sedemletni proračun in program za okrevanje. Slovenija je med članicami, ki jasno poudarjajo, da bi morali čim prej doseči kompromis. Temeljni vprašanji sta še vedno finančni obseg in razporeditev denarja.
Pri proračunu nerešena vprašanja, zaradi katerih je februarja spodletel zadnji proračunski vrh EU, niso izginila. To za Slovenijo velja še glede prevelikega padca sredstev za bogatejšo kohezijsko regijo Zahodna Slovenija in izbire obdobja za izračun stopnje razvitosti.
Cilj Berlina je, da bi dosegli dogovor že pred počitnicami, a negotovosti je veliko, saj so razlike v stališčih glavnih mest še (pre)velike. Čakanje na jesen je tvegano, saj bodo takrat aktualne že druge žgoče teme, kot so prihodnji odnosi z Združenim kraljestvom in migracijski sveženj.
Nemški državni sekretar Roth je pozval države članice k osredotočanju na bistveno in h kompromisu. Program okrevanja v njegovih očeh naj ne bi bil obnova kot vrnitev na staro, temveč preobrazba, predvsem digitalna in trajnostna.
Mehanizem pravne države za poglabljanje dialoga
Ukvarjanje s posledicami pandemije bo dopolnjeno s siceršnjimi dolgoročnimi cilji, kot so socialna Evropa z novimi instrumenti, sodelovanje s sosedstvom in podnebje, ki bodo po Rothovih besedah v 18 mesecih tria kot rdeča nit. Po objavi strategij na digitalnem področju evropska komisija intenzivno pripravlja zakonodajne akte za digitalno preobrazbo.
Program poudarja temeljne vrednote, kot so modeli odprte družbe, vladavina prava, svoboda tiska. Omenjajo zavezanost načelu enakosti, vključno s pravicami LGBT+, spodbujane kulture raznovrstnosti, bitko proti diskriminaciji.
Podpirajo vzpostavitev mehanizma pravne države za vse države članice, ki bo deloval kot nekakšno preventivno orodje za poglabljanje dialoga med državami članicami. Trio naj bi organiziral obsežen dialog v svetu EU o elementih letnega poročila evropske komisije. Prvo bo objavljeno jeseni.
»Je dovolj širok, da bo omogočal nacionalne specifike v šestmesečnem programu,« je načrte za tria za poldrugo leto ocenil slovenski državni sekretar Dovžan. Izkušnje iz pandemije naj bi že tako vključile v zakonodajne projekte, ki bodo v času tria na mizi.
