Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Svet

Stavka španskih šolnikov: »Danes so na ulicah najpametnejši ljudje v mestu«

Javno šolstvo je ključ svobodne družbe, zato hočejo protestniki za vsako ceno preprečiti njegovo privatizacijo.
23. 5. 2012 | 19:31

Sevilla - V torek zvečer so na množičnem protestu za zaščito javnega šolstva ulice razžarjene andaluzijske prestolnice zasedli jezni in odločni vzgojitelji, učitelji in profesorji iz javnih vrtcev, šol in univerz, ki so se jim pridružili številni dijaki in študenti. Podobno je bilo po vsej Španiji, kjer poteka največja stavka zaposlenih v javnem šolstvu v zgodovini.

Španske oblasti pridno sledijo diktatu Evropske unije in mednarodnih finančnih institucij ter uvajajo nove in nove varčevalne ukrepe, razgrajujejo socialno državo in kot velikanski buldožer posegajo v temelje španske demokracije - močno javno šolstvo in zdravstvo. Španija je nedvomno na grški poti. Zaostanek Madrida za Atenami se hitro zmanjšuje.

Ogroženi svetinji

»Javno šolstvo in javno zdravstvo sta imela po koncu fašistične diktature vlogo nekakšne svetinje v španski družbi. Bila sta - in sta še vedno - temelj svobode in demokracije, saj so bile vrhunske storitve brezplačno na voljo vsem državljanom, ne glede na njihovo premoženje in družbeni vpliv. Oblast se je skupaj s korporacijami in mednarodnimi finančnimi trgi očitno odločila razbiti vse, kar je javnega in uspešnega. Pod pretvezo velikega javnega dolga, finančne krize in nujnosti brutalnega varčevanja namerava privatizirati tako šolstvo kot zdravstvo. To moramo za vsako ceno preprečiti,« mi je med protestnim pohodom po ulicah Seville, ki se ga je udeležilo okoli 20.000 ljudi, dejal Modesto Luceno, profesor botanike na seviljski univerzi UPO in drugi mož andaluzijskega študentskega sveta, ki ima zaradi svojega dolgoletnega boja za pravice študentov in šolnikov v Sevilli status legende.

Profesor Luceno je prišel na protest skupaj s študenti. »Po pravici povedano se mi mladi smilijo. To je prva generacija študentov v sodobni španski zgodovini, ki bo živela slabše od svojih staršev. Vsi, ki smo danes tu, dobro vemo, da bo le še slabše. Kot profesorju mi je zato zelo težko, saj na vsakem predavanju pri študentih čutim tesnobo, negotovost in, kar je najhuje, pomanjkanje motiva. Nič pametnega jim ne morem povedati, lagal pa jim ne bom,« je nadaljevali sivolasi profesor, ki je prepričan, da vlada ne bo popustila in bo vztrajala pri ostrih rezih in razgradnji tako socialne države kot javnega šolstva in zdravstva.

Da je vse skupaj del večjega, nikakor ne le »španskega« ali »grškega« načrta, niti najmanj ne dvomi. »Nadaljevati moramo proteste. Na ulice moramo vsi. Špansko javno šolstvo je eno najboljših na svetu. Zasebne univerze, denimo, so v veliki večini primerov le servisi za neuspešne in razvajene otroke premožnejših staršev. Španci imajo radi javne šole in to kažejo vse raziskave javnega mnenja. Vsi na ulice! Stavke, protesti, upor! Če hočemo ohraniti demokracijo, moramo preprečiti privatizacijo,« je govoril profesor Luceno, medtem ko so na ulicah Seville odmevali protivladni slogani in revolucionarne pesmi. Študentje so vihrali z zastavami svojih univerz. Na zastavi seviljske univerze, ene najstarejših in najbolj znanih v Evropi, je pisalo: »Univerza v Sevilli: 1504-2012«.

Stavka milijona

Protestnemu pohodu in stavki javnega šolstva, ki se jo je v štirinajstih od sedemnajstih španskih regij udeležilo skoraj milijon učiteljev, ki so jim oblasti znižale plače za 20 odstotkov, delovne obveznosti pa se jim bodo v prihodnjem šolskem letu povečale za približno četrtino, sledijo pa tudi množična odpuščanja, se je pridružil tudi del zaposlenih v zasebnih šolah. Ozračje na ulicah Seville je bilo dostojanstveno in mirno. Ali kot mi je dejala 24-letna brezposelna psihologinja Cristina Amor: »Danes so na ulicah najpametnejši ljudje našega mesta.«

Podobno je razmišljal tudi leto dni mlajši Pablo del Rio, ki je na seviljski univerzi in v Združenih državah ravno končal študij političnih ved in mednarodnega prava. Pablo, eden izmed organizatorjev študentskega dela protestov, se je v New Yorku udeležil tudi protestov gibanja Zasedimo Wall Street. Protesti v Ameriki ga niso navdušili: »Na Manhattnu je protestirala manjšina manjšine. Protestniki so delovali osamljeno in izgubljeno. Kot da ne vedo točno, proti komu in zakaj protestirajo. Tu je povsem drugače. Danes je prišla na ulice vsa Sevilla. Dobro vemo, da je prihodnost naše svobode odvisna od kakovosti naših šol. Oblasti so se odločile, da nas z reformami spremenijo v kretene, ki se ne bodo zavedali v kakšni družbi živijo. Moti jih, da smo mladi visoko izobraženi in da svet okoli sebe razumemo bolje od vseh prejšnjih generacij. V Kairu se je oblast nad mlade, izobražene protestnike spravila s tanki. Tu s privatizacijo šolstva. Tega ne smemo dovoliti.«

Pablo upa, da bodo protesti kmalu postali tako množični, da jih ne bo več mogoče ignorirati. »Glavna razlika med Španijo in Grčijo je, da v Grčiji zdaj dejansko protestira že vsa država, kar se je jasno pokazalo na volitvah, kjer so bile tradicionalne politične elite poražene. Pri nas sta dve največji politični stranki na parlamentarnih volitvah pred nekaj meseci skupaj dobili skoraj 80 odstotkov glasov, zato si del udarcev, ki jih dobivamo od oblasti, zaslužimo. Upor bo treba z ulic čim prej prenesti - po grškem zgledu - v aktivno politično delovanje. Le tako bomo lahko kaj spremenili,« je nadaljeval mladi politolog in mednarodni pravnik.

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine