Stavka v šolstvu razdvaja vladajočo koalicijo
Predsednica Kolinda Grabar-Kitarović je podprla učitelje, ki stavkajo že več kot dva tedna.
Odpri galerijo
Plenkovič vztraja na stališču, da ne bo dodatnega povečanja plač samo na učitelje. FOTO: Boris Kovaćev/Cropix
Učitelji v hrvaških javnih osnovnih in srednjih šolah krožno stavkajo že več kot dva tedna. Sindikati zahtevajo šest odstotkov višje plače, vlada pa jim je za letos v skladu s stanjem v državni blagajni ponudila dvoodstotno zvišanje plač. Propadla pogajanja med sindikati in vlado so povzročila razhajanja v vladajoči koaliciji.
Ker Neodvisni sindikat zaposlenih v srednjih šolah in Sindikat hrvaških učiteljev nista zadovoljna z vladno ponudbo, bo jutri stavka v splitsko-dalmatinski in virovitičko-podravski, v četrtek pa v brodsko-posavski in požeško-slavonski županiji. Po splošni stavki v vseh hrvaških osnovnih in srednjih šolah, ki jih je več kot 1000, sindikati sproti objavljajo, v katerih šolah stavkajo.
Koalicijska partnerka HDZ v vladi HNS je napovedala, da ne bodo podprli predloga državnega proračuna za leto 2020, če ne bo vseboval denarja za zvišanje plač učiteljem. Premier Andrej Plenković za zdaj še ni popustil pritisku, v HDZ pa pričakujejo, da bosta HNS in njihova ministrica za znanost in izobraževanje Blaženka Divjak spoznala, da državna blagajna ni vreča brez dna. Premier vztraja na stališču, da poleg povečanja plač za 6,2 odstotka za vse v javnih službah ne bo dodatnega povečanja plač samo na učitelje.
Sindikati zahtevajo šest odstotkov višje plače skozi koeficient zahtevnosti dela, ker so prepričani, da so najslabše plačani visokoizobraženi delavci v javnem sektorju. Zato so zavrnili ponudbo vlade, ki jim je ponudila dvoodstotno zvišanje plač s 1. oktobrom in še dva odstotka s 1. junijem 2020. Ker stavki še ni videti konca, število izgubljenih ur in šolskih dni pa je vse večje, Divjakova razmišlja o podaljšanju šolskega leta.
V Zagrebu so minuli teden v znak solidarnosti z zaposlenimi v osnovnih in srednjih šolah stavkali tudi na večini hrvaških univerz, fakultet, visokih šol, inštitutov ter ustanov. Stavkalo je med 50 in 95 odstotkov zaposlenih, nekateri pa so delali, kljub temu da podpirajo stavko, ker imajo obveznosti v povezavi z različnimi mednarodnimi projekti. Neodvisni sindikat znanosti in visokega izobraževanja zahteva za 3,5 odstotka višje plače predavateljem, ki še nimajo statusa asistentov, ter umetniškim sodelavcem univerze.
Njihova zahteva za državo pomeni, da bi morala zagotoviti dodatnih 5,4 milijona evrov letno. Če bi vlada izpolnila zahteve vodilnih sindikatov v osnovnih in srednjih šolah, bi morala letno nameniti 54 milijonov evrov več proračunskih sredstev za njihove plače. Kljub temu sta predsednik Neodvisnega sindikata zaposlenih v srednjih šolah Branimir Mihalinec in predsednica Sindikata hrvaških učiteljev Sanja Šprem prepričana, da bo socialni dialog zaradi vse večjega pritiska na vlado obrodil sadove.
Na poziv sindikatov predsednici države, naj se opredeli do njihovih zahtev, je Kolinda Grabar-Kitarović podprla učitelje. Spomnila je, da je do nepravičnega zmanjšanja koeficienta zahtevnosti dela prišlo leta 2012, ko je bila na oblasti vlada Zorana Milanovića. Sklenila je z besedami, da že vse od začetka svojega mandata zagovorja dostojanstvo stroke ter podpira zahteve učiteljev in znanstvene skupnosti, ki so preslabo plačani.
Po podatkih ministrstva za znanost in izobraževanje je maja znašala povprečna neto plača vseh učiteljev 7.135 kun. Lani so za plače osnovnošolskih učiteljev namenili 4,8 milijarde kun, kar je za 17 odstotkov več kot pred štirimi leti. V obravnavanem obdobju se je njihovo število povečalo za 4,9 odstotka. Skupni strošek plač v srednjih šolah se je v istem obdobju povečal za 400 milijonov kun oziroma za 17, 4 odstotka, število srednješolskih učiteljev pa se ni spremenilo. V štirih letih so odhodki za plače v šolstvu porasli za 1,1 milijardo kun, tako da znašajo 7,5 milijarde kun letno.
Ker Neodvisni sindikat zaposlenih v srednjih šolah in Sindikat hrvaških učiteljev nista zadovoljna z vladno ponudbo, bo jutri stavka v splitsko-dalmatinski in virovitičko-podravski, v četrtek pa v brodsko-posavski in požeško-slavonski županiji. Po splošni stavki v vseh hrvaških osnovnih in srednjih šolah, ki jih je več kot 1000, sindikati sproti objavljajo, v katerih šolah stavkajo.
Plenković ni popustil pritisku
Koalicijska partnerka HDZ v vladi HNS je napovedala, da ne bodo podprli predloga državnega proračuna za leto 2020, če ne bo vseboval denarja za zvišanje plač učiteljem. Premier Andrej Plenković za zdaj še ni popustil pritisku, v HDZ pa pričakujejo, da bosta HNS in njihova ministrica za znanost in izobraževanje Blaženka Divjak spoznala, da državna blagajna ni vreča brez dna. Premier vztraja na stališču, da poleg povečanja plač za 6,2 odstotka za vse v javnih službah ne bo dodatnega povečanja plač samo na učitelje.
Sindikati zahtevajo šest odstotkov višje plače skozi koeficient zahtevnosti dela, ker so prepričani, da so najslabše plačani visokoizobraženi delavci v javnem sektorju. Zato so zavrnili ponudbo vlade, ki jim je ponudila dvoodstotno zvišanje plač s 1. oktobrom in še dva odstotka s 1. junijem 2020. Ker stavki še ni videti konca, število izgubljenih ur in šolskih dni pa je vse večje, Divjakova razmišlja o podaljšanju šolskega leta.
V Zagrebu so minuli teden v znak solidarnosti z zaposlenimi v osnovnih in srednjih šolah stavkali tudi na večini hrvaških univerz, fakultet, visokih šol, inštitutov ter ustanov. Stavkalo je med 50 in 95 odstotkov zaposlenih, nekateri pa so delali, kljub temu da podpirajo stavko, ker imajo obveznosti v povezavi z različnimi mednarodnimi projekti. Neodvisni sindikat znanosti in visokega izobraževanja zahteva za 3,5 odstotka višje plače predavateljem, ki še nimajo statusa asistentov, ter umetniškim sodelavcem univerze.
Plače je zmanjšal Milanović
Njihova zahteva za državo pomeni, da bi morala zagotoviti dodatnih 5,4 milijona evrov letno. Če bi vlada izpolnila zahteve vodilnih sindikatov v osnovnih in srednjih šolah, bi morala letno nameniti 54 milijonov evrov več proračunskih sredstev za njihove plače. Kljub temu sta predsednik Neodvisnega sindikata zaposlenih v srednjih šolah Branimir Mihalinec in predsednica Sindikata hrvaških učiteljev Sanja Šprem prepričana, da bo socialni dialog zaradi vse večjega pritiska na vlado obrodil sadove.
Na poziv sindikatov predsednici države, naj se opredeli do njihovih zahtev, je Kolinda Grabar-Kitarović podprla učitelje. Spomnila je, da je do nepravičnega zmanjšanja koeficienta zahtevnosti dela prišlo leta 2012, ko je bila na oblasti vlada Zorana Milanovića. Sklenila je z besedami, da že vse od začetka svojega mandata zagovorja dostojanstvo stroke ter podpira zahteve učiteljev in znanstvene skupnosti, ki so preslabo plačani.
Po podatkih ministrstva za znanost in izobraževanje je maja znašala povprečna neto plača vseh učiteljev 7.135 kun. Lani so za plače osnovnošolskih učiteljev namenili 4,8 milijarde kun, kar je za 17 odstotkov več kot pred štirimi leti. V obravnavanem obdobju se je njihovo število povečalo za 4,9 odstotka. Skupni strošek plač v srednjih šolah se je v istem obdobju povečal za 400 milijonov kun oziroma za 17, 4 odstotka, število srednješolskih učiteljev pa se ni spremenilo. V štirih letih so odhodki za plače v šolstvu porasli za 1,1 milijardo kun, tako da znašajo 7,5 milijarde kun letno.
