Sto milijard evrov za ohranjanje služb
Če bodo podjetja ob finančni podpori obdržala zaposlene, se bodo po krizi lažje začela na novo postavljati na noge.
Odpri galerijo
Evropska komisija s svojimi predlogi poskuša začrtati smer reševanja gospodarskih posledic koronakrize. FOTO: François Lenoir/Reuters
Bruselj – Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen nadaljuje predstavljanje predlogov, s katerimi bi čim bolj ublažili posledice širjenja koronavirusa in postavili temelje za čim bolj uspešno gospodarsko okrevanje.
Nova pobuda se imenuje Podpora za blažitev tveganj nezaposlenosti v nujnem primeru (s kratico Sure, ki izhaja iz imena tega projekta v angleščini). Z njo naj bi omogočili posojila državam članicam, vredna do sto milijard evrov.
Tako bi države dobile finančno podporo za lastne ukrepe za ohranjanje zaposlenosti v kriznih časih. Denar bo namenjen za sheme skrajšanega delovnega časa in podobne ukrepe. Za sto milijard evrov posojil, ki jih bo evropska komisija najela na finančnem trgu, bodo po predlogu Bruslja jamčile države članice s 25 milijardami evrov.
»Prepoved izhoda (v angleščini lockdown) paralizira povpraševanje in ponudbo. Veliko podjetij ostaja brez prihodkov. Če ne naredimo nič, bodo morala odpuščati zaposlene,« je povedala Ursula von der Leyen.
Osnovni cilji ukrepa so trije: zmanjšanje učinkov recesije, nadaljevanje zaposlitve ljudi in lažja vrnitev podjetij v polno delovanje. Če zaposleni ostanejo v podjetju, po njenih besedah z njimi ostane tudi znanje. »Ko svetovno gospodarstvo okreva, lahko podjetja sprejmejo naročila,« je pojasnila.
Eno od vodil so bile pozitivne izkušnje takšnih shem v severnih državah, zlasti med zadnjo gospodarsko krizo po letu 2008. Tudi v njeni domovini Nemčiji se je tak sistem pokazal kot uspešen.
Evropska komisija je pripravila nove še na drugih področjih. Tako naj bi denar iz treh kohezijskih skladov, ki še ni bil razporejen, namenila za obvladovanje učinkov zdravstvene krize. Zagotovljeni bodo transferji za preusmerjanje denarja med skladi, skupinami regij in cilji politik.
Tudi zahteva po nacionalnem sofinanciranju bo opuščena, saj države članice uporabljajo vsa svoja sredstva za bitko proti krizi.
Središče delovanja EU v prihodnjih letih bo večletni okvir za obdobje 2021–2027, ki bo vreden več kot tisoč milijard evrov. Zadnji krog pogajanj o njem je na vrhu EU februarja, pred izbruhom koronakrize, propadel.
Prihodnji finančni okvir mora biti po njenem investicijski. Glede pozivov, da bi morali zagnati Marshallov načrt, je povedala: »Proračun bi moral biti Marshallov načrt v EU za EU.«
Poleg tega bodo še razpoložljiva sredstva iz letošnjega proračuna namenjena zdravstvenim sistemom. Tri milijarde evrov bo namenjenih instrumentu za podporo v nujnih primerih, od tega bo šlo 300 milijonov za skupno rezervo opreme.
Med drugim bodo začeli neposredno kupovati medicinsko opremo in jo distribuirati tja, kjer jo najbolj potrebujejo. Prva naloga bo upravljanje najpomembnejše opreme, od respiratorjev do zaščite, pomoč bo zagotovljena najbolj ranljivim, vključno z ljudmi v begunskih taboriščih.
Nova pobuda se imenuje Podpora za blažitev tveganj nezaposlenosti v nujnem primeru (s kratico Sure, ki izhaja iz imena tega projekta v angleščini). Z njo naj bi omogočili posojila državam članicam, vredna do sto milijard evrov.
Tako bi države dobile finančno podporo za lastne ukrepe za ohranjanje zaposlenosti v kriznih časih. Denar bo namenjen za sheme skrajšanega delovnega časa in podobne ukrepe. Za sto milijard evrov posojil, ki jih bo evropska komisija najela na finančnem trgu, bodo po predlogu Bruslja jamčile države članice s 25 milijardami evrov.
»Prepoved izhoda (v angleščini lockdown) paralizira povpraševanje in ponudbo. Veliko podjetij ostaja brez prihodkov. Če ne naredimo nič, bodo morala odpuščati zaposlene,« je povedala Ursula von der Leyen.
Pozitivne izkušnje na severu
Osnovni cilji ukrepa so trije: zmanjšanje učinkov recesije, nadaljevanje zaposlitve ljudi in lažja vrnitev podjetij v polno delovanje. Če zaposleni ostanejo v podjetju, po njenih besedah z njimi ostane tudi znanje. »Ko svetovno gospodarstvo okreva, lahko podjetja sprejmejo naročila,« je pojasnila.
Eno od vodil so bile pozitivne izkušnje takšnih shem v severnih državah, zlasti med zadnjo gospodarsko krizo po letu 2008. Tudi v njeni domovini Nemčiji se je tak sistem pokazal kot uspešen.
Evropska komisija je pripravila nove še na drugih področjih. Tako naj bi denar iz treh kohezijskih skladov, ki še ni bil razporejen, namenila za obvladovanje učinkov zdravstvene krize. Zagotovljeni bodo transferji za preusmerjanje denarja med skladi, skupinami regij in cilji politik.
Kot Marshallov načrt
Tudi zahteva po nacionalnem sofinanciranju bo opuščena, saj države članice uporabljajo vsa svoja sredstva za bitko proti krizi.
Središče delovanja EU v prihodnjih letih bo večletni okvir za obdobje 2021–2027, ki bo vreden več kot tisoč milijard evrov. Zadnji krog pogajanj o njem je na vrhu EU februarja, pred izbruhom koronakrize, propadel.
Prihodnji finančni okvir mora biti po njenem investicijski. Glede pozivov, da bi morali zagnati Marshallov načrt, je povedala: »Proračun bi moral biti Marshallov načrt v EU za EU.«
Pomoč zdravstvenim sistemom
Poleg tega bodo še razpoložljiva sredstva iz letošnjega proračuna namenjena zdravstvenim sistemom. Tri milijarde evrov bo namenjenih instrumentu za podporo v nujnih primerih, od tega bo šlo 300 milijonov za skupno rezervo opreme.
Med drugim bodo začeli neposredno kupovati medicinsko opremo in jo distribuirati tja, kjer jo najbolj potrebujejo. Prva naloga bo upravljanje najpomembnejše opreme, od respiratorjev do zaščite, pomoč bo zagotovljena najbolj ranljivim, vključno z ljudmi v begunskih taboriščih.
