Strašljive razmere v libijskih migrantskih taboriščih
Po dogovoru EU in libijske obalne straže se je trpljenje v Libiji ujetih ljudi še zaostrilo.
Odpri galerijo
Migranti, ki jih je zajela libijska obalna straža.
FOTO REUTERS
Španska nevladna organizacija Proactiva Open Arms, ki v Sredozemlju že dve leti rešuje utapljajoče se ljudi, je minuli vikend na španski policiji vložila pritožbo proti tovorni ladji in pripadnikom libijske obalne straže, ki namenoma niso pomagali ljudem, ki so umirali pred njihovimi očmi.
Španska reševalna ekipa, ki se ji je za nekaj dni pridružil tudi košarkarski zvezdnik Marc Gasol, je iz morja v bližini libijske obale sredi prejšnjega tedna potegnila trupli štiriletnega dečka in odrasle ženske, v zadnjem trenutku pa jim je uspelo rešiti življenje Kamerunke, ki se je oprijela ostankov razpadlega gumijastega čolna.
»Vložili smo pritožbo zoper kapitana tovorne ladje Triades (pluje pod panamsko zastavo in je trenutno zasidrana v libijskem pristanišču Misrata, op.p.), ker so zavrnili pomoč in sodelovali pri nenamenskem uboju. Enako bomo storili tudi v primeru kapitana libijske patrulje,« je včeraj sporočil Òscar Camps, ustanovitelj španske reševalne ekipe in kapitan ene izmed reševalnih ladij.
Razmere v Sredozemlju, množičnemu grobišču, kjer je letos na poti iz Severne Afrike proti Evropski uniji umrlo že okoli 1500 ljudi, od leta 2000 naprej pa okoli 35.000, se stopnjujejo. Italijansko zaprtje pristanišč za reševalne ladje in evropski dogovor z libijskimi oblastmi za zaustavljanje beguncev in migrantov v libijskih vodah, ki ga je Bruselj »ozaljšal« z dvesto milijoni evrov, je trpljenje beguncev in migrantov še dodatno zaostril. V prvih dveh tednih julija je na poti proti Evropi utonilo 200 ljudi.
Camps za številne smrti neposredno krivi dogovor italijanskih (in evropskih) oblasti z libijsko obalno stražo. »To je neposredna posledica najemanja oboroženih milic z namenom preostalo Evropo prepričati, da je Libija varna država, z delujočo vlado,« je preko video objave na tviterju sporočil španski humanitarec.
Po podatkih Mednarodne organizacije za migracije (IOM) je ena izmed posledic evropskega »prenosa odgovornosti« na libijsko obalno stražo, ki jo tvorijo pripadniki taistih milic, ki vodijo sužnjelastniška taborišča in upravljajo s tihotapskimi poti, močno povečanje števila ljudi v migrantskih taboriščih, kjer so že prej vladale grozljive razmere. Število ljudi v »uradnih« taboriščih, ki so dejansko zapori, se je v zadnjih treh mesecih s 5000 povečalo na 9300. V neuradnih taboriščih je število ujetih ljudi brez kakršnih koli perspektiv, ki so jim tihotapci zasegli vse premoženje, dnevno pa so izpostavljeni tako mučenju kot spolnemu nasilju, še bistveno večje. Tihotapske združbe ljudi dobesedno lovijo po mestih in jih silijo v suženjsko delo – tiste, ki jim do mest uspe priti. Tisoči izginejo v plitvih grobovih Sahela, na tako imenovani saharski begunsko-migrantski poti, ki jo v celoti obvladujejo različne kriminalne združbe.
Trenutno je v Libiji – po podatkih IOM – okoli 662.000 beguncev in migrantov. Njihovo število se v prvi polovici letošnjega leta ni bistveno povečalo. Močno pa se je v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšalo število ljudi, ki so iz obal Severne Afrike do sredine julija prispeli v Italijo – 17.827. To je celo manj, kot število ljudi, ki so do 15. julija letos prispeli v Španijo (18.016). Več kot 40 odstotkov ljudi, ki so se letos iz Libije odpravili proti Evropi, je bilo zajetih in poslanih nazaj.
»Še nikoli ni bilo huje. Ker libijska obalna straža prestrega vse več ljudi, so se taborišča napolnila, hkrati pa so tihotapske mreže postale bolj organizirane in močne. Ljudje so ujeti,« pravi Ozham Belbeisi, vodja misije IOM v Libiji. »Vse bolj opažamo, da si tihotapci medsebojno prodajajo migrante. Najamejo jih za delo, a jih potem ne plačajo,« je zgrožen Belbeisi. Podobno opažajo tudi v Amnesty Interantional. »Slepo podpisati takšen dogovor in zapreti oči pred človeškimi posledicami je zastrašujoče. Italijanski dogovor je v času, ko svet potrebuje voditeljstvo in sočutje, brezvesten,« je za britanski Guardian povedala direktorica AI za evropske institucije Iverna McGowan.
Španska reševalna ekipa, ki se ji je za nekaj dni pridružil tudi košarkarski zvezdnik Marc Gasol, je iz morja v bližini libijske obale sredi prejšnjega tedna potegnila trupli štiriletnega dečka in odrasle ženske, v zadnjem trenutku pa jim je uspelo rešiti življenje Kamerunke, ki se je oprijela ostankov razpadlega gumijastega čolna.
»Vložili smo pritožbo zoper kapitana tovorne ladje Triades (pluje pod panamsko zastavo in je trenutno zasidrana v libijskem pristanišču Misrata, op.p.), ker so zavrnili pomoč in sodelovali pri nenamenskem uboju. Enako bomo storili tudi v primeru kapitana libijske patrulje,« je včeraj sporočil Òscar Camps, ustanovitelj španske reševalne ekipe in kapitan ene izmed reševalnih ladij.
Razmere v Sredozemlju, množičnemu grobišču, kjer je letos na poti iz Severne Afrike proti Evropski uniji umrlo že okoli 1500 ljudi, od leta 2000 naprej pa okoli 35.000, se stopnjujejo. Italijansko zaprtje pristanišč za reševalne ladje in evropski dogovor z libijskimi oblastmi za zaustavljanje beguncev in migrantov v libijskih vodah, ki ga je Bruselj »ozaljšal« z dvesto milijoni evrov, je trpljenje beguncev in migrantov še dodatno zaostril. V prvih dveh tednih julija je na poti proti Evropi utonilo 200 ljudi.
Camps za številne smrti neposredno krivi dogovor italijanskih (in evropskih) oblasti z libijsko obalno stražo. »To je neposredna posledica najemanja oboroženih milic z namenom preostalo Evropo prepričati, da je Libija varna država, z delujočo vlado,« je preko video objave na tviterju sporočil španski humanitarec.
Grozljive razmere v libijskih taboriščih
Po podatkih Mednarodne organizacije za migracije (IOM) je ena izmed posledic evropskega »prenosa odgovornosti« na libijsko obalno stražo, ki jo tvorijo pripadniki taistih milic, ki vodijo sužnjelastniška taborišča in upravljajo s tihotapskimi poti, močno povečanje števila ljudi v migrantskih taboriščih, kjer so že prej vladale grozljive razmere. Število ljudi v »uradnih« taboriščih, ki so dejansko zapori, se je v zadnjih treh mesecih s 5000 povečalo na 9300. V neuradnih taboriščih je število ujetih ljudi brez kakršnih koli perspektiv, ki so jim tihotapci zasegli vse premoženje, dnevno pa so izpostavljeni tako mučenju kot spolnemu nasilju, še bistveno večje. Tihotapske združbe ljudi dobesedno lovijo po mestih in jih silijo v suženjsko delo – tiste, ki jim do mest uspe priti. Tisoči izginejo v plitvih grobovih Sahela, na tako imenovani saharski begunsko-migrantski poti, ki jo v celoti obvladujejo različne kriminalne združbe.
Trenutno je v Libiji – po podatkih IOM – okoli 662.000 beguncev in migrantov. Njihovo število se v prvi polovici letošnjega leta ni bistveno povečalo. Močno pa se je v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšalo število ljudi, ki so iz obal Severne Afrike do sredine julija prispeli v Italijo – 17.827. To je celo manj, kot število ljudi, ki so do 15. julija letos prispeli v Španijo (18.016). Več kot 40 odstotkov ljudi, ki so se letos iz Libije odpravili proti Evropi, je bilo zajetih in poslanih nazaj.
»Še nikoli ni bilo huje. Ker libijska obalna straža prestrega vse več ljudi, so se taborišča napolnila, hkrati pa so tihotapske mreže postale bolj organizirane in močne. Ljudje so ujeti,« pravi Ozham Belbeisi, vodja misije IOM v Libiji. »Vse bolj opažamo, da si tihotapci medsebojno prodajajo migrante. Najamejo jih za delo, a jih potem ne plačajo,« je zgrožen Belbeisi. Podobno opažajo tudi v Amnesty Interantional. »Slepo podpisati takšen dogovor in zapreti oči pred človeškimi posledicami je zastrašujoče. Italijanski dogovor je v času, ko svet potrebuje voditeljstvo in sočutje, brezvesten,« je za britanski Guardian povedala direktorica AI za evropske institucije Iverna McGowan.
