

Raziskava organizacije Crta, ki so jo povzeli ključni srbski mediji, kaže na globoko polarizacijo in referendumsko vzdušje v državi, kjer skoraj dve tretjini državljanov menita, da so za izhod iz krize potrebne predčasne volitve.
Napetosti so se prenesle tudi na športno področje, ko je Aleksandar Vučić protestnike, zbrane pred hotelom reprezentance, označil za »brezdelneže in postopače«, ki naj bi bili neposredno odgovorni za neuspeh na igrišču.
Organizacija za spremljanje volitev Crta je objavila rezultate obsežne raziskave javnega mnenja. Če bi bile volitve danes, bi hipotetično »študentsko listo« podprlo kar 44 odstotkov vprašanih, medtem ko bi blok, zbran okoli predsednika Aleksandra Vučića, prejel 32 odstotkov podpore.
Ta razkorak priča o globokem nezadovoljstvu. Po navedbah Crte kar dve tretjini državljanov menita, da so predčasne volitve nujna rešitev za izhod iz politične krize, pri čemer se s to trditvijo strinja celo vsak tretji volivec vladajočih strank. Več kot polovica vprašanih verjame, da gre Srbija v napačno smer, medtem ko le tretjina meni, da je država na pravi poti.

Polarizacija se kaže tudi v tem, kaj državljani vidijo kot največji problem: 26 odstotkov jih izpostavlja sistemsko korupcijo, medtem ko je za 20 odstotkov anketiranih največji problem gibanje »študentov in blokade«. Družba je ostro razdeljena tudi glede samega predsednika – 43 odstotkov jih meni, da ni pomembno, kdo bo nasledil Vučića, medtem ko jih 39 odstotkov verjame, da »bi nam bilo brez njega slabše«.
Analiza Crte je pokazala tudi, da se pripravljenost družbe na spremembe odraža v podatku, da več kot polovica državljanov meni, da gre Srbija v napačno smer. Prevladujoča čustva med njimi so, kot navaja raziskava, 'jeza, bes in zaskrbljenost'.
Profesor Miloš Bešić je za N1 Srbija visoko priljubljenost študentskega gibanja pripisujejo dejstvu, da so študenti v očeh javnosti dojeti kot avtentični akterji, ki ne stremijo k političnim funkcijam, kar jih ločuje od uveljavljene opozicije.

Na drugi strani so podporniki predsednika Vučića in tisti, ki v protestih vidijo največji problem, po demografskem profilu večinoma starejši, imajo nižjo stopnjo izobrazbe in se o dogajanju pretežno informirajo prek medijev, naklonjenih oblasti.
To napeto ozračje je dobilo svojo potrditev v bizarnem odzivu predsednika Vučića po porazu srbske nogometne reprezentance proti Albaniji v Leskovcu. Srbski predsednik je v televizijskem nastopu krivdo za neuspeh pripisal študentom in protestnikom.
»Ali želite, da vas spomnim, kako smo včeraj pospremili reprezentanco? V Nišu se je šest ali sedem ur, ravno takrat, ko fantje počivajo pred tekmo, zbralo dvesto, tristo brezdelnežev in postopačev prav pred hotelom naše reprezentance. Niso bili Albanci, temveč blokaderji,« je dejal Vučić in s tem neposredno povezal proteste z neuspehom na igrišču.

Odziv študentov je bil hiter, oster in prežet s sarkazmom. V svojem odgovoru so zapisali: »Seveda, mi smo krivi, da si zaradi lastnega ega prestavil tekmo na tisto njivo od igrišča v Leskovcu in da smo od začetka kvalifikacij gole dosegli le proti Andori in Latviji«.
Študentski odgovor se navezuje na trditve gibanja »Kreni-promeni«, ki je že pred tekmo opozarjalo, da je bila lokacija tekme prestavljena iz Beograda v manjši Leskovac izključno iz političnega strahu.
Po besedah prostestnikov vstopnic za tekmo v Leskovcu sploh ni bilo v prosti prodaji. Kot so opozorili, so bile vse vstopnice razdeljene po zaprtih kanalih, kar po njihovem mnenju jasno kaže, da je 'strah pred lastnim narodom postal osnovno načelo vladanja'.

Namesto da bi bili športni dogodki praznik za vse, postajajo po njihovem mnenju žrtve političnega strahu in orodje za preprečevanje javnega izražanja nezadovoljstva.
Po njihovem mnenju se je oblast bala morebitnega skandiranja in žvižgov proti predsedniku na enem od beograjskih stadionov, zato so dogodek umaknili v okolje, ki ga lažje nadzorujejo.
Komentarji